Kljub visokemu nivoju glasbenega šolstva pri nas, je vključevanje otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS) še vedno neurejeno področje, kjer primanjkuje strokovne pomoči in literature za učitelje. Motnje avtističnega spektra vplivajo na različne vidike življenja posameznika, odziv na dražljaje in interakcijo z okoljem. Glasba predstavlja orodje za izražanje, raziskovanje in grajenje odnosov, ki je dostopno tako nevrotipičnim, kot nevrodivergentnim otrokom. Tako otroci z MAS, ki so pogosto povprečno ali nadpovprečno dovzetni za glasbo, lahko v procesu glasbenega udejstvovanja najdejo njim lasten način komunikacije in izražanja.
Radiofonski esej je nastal znotraj širšega projekta, ki raziskuje glasbeno pedagogiko otrok z MAS. Projekt se je rodil iz potrebe po razvoju prilagojenih metod in pripomočkov za glasbeno-pedagoški proces teh otrok. "Proces razvijanja prilagojenih metod se je začel s sledenjem instinktu in prilagajanju pouka posameznemu otroku," je povedala Katarina Kurtjak. V ospredju ni bilo le poučevanje glasbenega instrumenta, temveč predvsem uživanje v glasbenem udejstvovanju ter zagotavljanje čim večjega pozitivnega vpliva tega udejstvovanja na otrokov razvoj.
Psihologinja Manca Kok je v zadnjem letu usmerjala raziskovanje, ki ga je izvajala Katarina Kurtjak. Skupaj sta sestavili pregled metod in uspešnost metod združili z razumevanjem doživljanja in potreb otrok z MAS in rezultate predstavili na mednarodnem simpoziju Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin, ki se je konec avgusta odvijal v Ljubljani.
V radiofonskem eseju "Obrazi Avtizma" je predstavljen raziskovalno umetniški proces, ki izhaja iz vprašanja, kako je glasba lahko ključno orodje za sporazumevanje, izražanje in rast otrok z MAS. Predstavljen je proces in napredek treh Katarininih učencev Ane, Patrika in Luke na glasbenem in drugih področjih.
V ospredju je razvoj samozaupanja, emocionalne občutljivosti, komunikacije in medosebnih odnosov. Oddaja ponuja vpogled v osebne izkušnje poučevanja kot tudi prizadevanje za razvoj inkluzivnih pristopov v glasbenem šolstvu. V oddajo pa so vključene tudi izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji in izjave staršev in učenca. Pri tem je poudarjeno najprej razumevanje specifičnih karakteristik in odzivov učencev, in podpiranje rasti na različnih področjih s prepoznanjem, namesto skrivanjem, njihove različnosti.
O projektu B-AIR
Radiofonski esej je del triletnega projekta B-AIR, v katerem devet partnerskih organizacij iz sedmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka. Projekt B-AIR nastaja v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. Finančno je podprt v okviru programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstva za kulturo. Več o njem na spletni strani rtvslo.si/b-air in b-air.infinity.radio.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje