Uvedba ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je drastično vplivala tudi na področje šolstva oz. izobraževanja. Kriza je razkrila tudi velike neenakosti med državami članicami. Kako se je EU lotila odprave teh razlik in izzivov? Kako so se na nove razmere prilagodili v mreži Evropski šol? Kakšna je vizija za evropski izobraževalni prostor? To je zgolj nekaj vprašanj na katera smo skušali poiskati odgovore v naši EUROPEAN WEEK spletni razpravi, v kateri smo 18.februarja gostili evropsko poslanko IRENO JÔVEVO, ANASTAZIJO AVSEC iz Evropske šole v Frankfurtu in MIHO ŽLIČARJA, očeta zaposlenega na Generalnem direktoratu za prevajanje pri EU komisiji.

Razlike v odzivih na nove razmere

Približno tretjina držav članic EU, vključno s Slovenijo, se je takrat v celoti odločila za nekaj časa zapreti vrata vzgojno-izobraževalnih ustanov in izobraževanje preselila na splet, kar je po besedah evroposlanke Irene Jôveve iz evropske skupine Renew Europe, ki sedi med drugim tudi v Odboru za kulturo in izobraževanje, v EU parlamentu povzročilo določena trenja. Kljub nesoglasjem pa so evropski poslanci odločitev glede zapiranja vrtcev, šol in univerz pozdravili.

Jôveva je dejala, da evropski poslanci praviloma branijo odločitve držav, iz katerih prihajajo, vendar je med skandinavskimi državami, kot je Švedska, in drugimi državami, ki so bolj naklonjene usklajenim potezam Evropske unije, prihajalo do razpotij.

Kljub temu, da so si od samega začetka želeli nekih enotnih smernic za soočanje s krizo, kar bi vključevalo tudi posledično zapiranje in odpiranje izobraževalnih ustanov, pa po njenih besedah Evropska unija nima pristojnosti za poseganje v delovanje držav članic, v tem primeru tudi na področju izobraževanja.

Veliko raziskav izpeljanih pred začetkom novega šolskega in študijskega leta je pokazalo, da je izobraževanje na daljavo zelo zahtevno in manj učinkovito. Anastazija Avsec nam je zaupala, da so se v mreži evropskih šol vendarle uspeli prilagoditi do te mere, da otroci in dijaki niso imeli prevelikih težav, razen pri oblikovanju hibridnega modela izobraževanja, kjer je polovica razreda v šoli, druga polovica pa se šola na daljavo.

Miha Žličar, ki delo prevajalca pri EU komisiji že ves čas opravlja od doma, je tudi oče 8-letne deklice, ki obiskuje eno od štirih Evropskih šol v Bruslju. Po njegovem mnenju je šola njegove hčere na nove razmere zelo dobro odreagirala, kljub temu, da brez izzivov vendarle ni šlo.
Razlike v dostopu do digitalnega izobraževanja

Več mesecev ni imelo dostopa do digitalnega izobraževanja kar 32% učencev v nekaterih državah članicah. Tudi EU komisija je zavoljo premalo usklajevanj, sodelovanj in izmenjav dobrih praks na področju izobraževanja predstavila izobraževalni sveženj. Evropska poslanka Jôveva je ob tem izpostavila sprejem resolucije oktobra lani, v kateri je Evropski parlament pozval k odpravi razlik v dostopu do digitalnega izobraževanja v kontekstu covida-19. Drug dokument s katerim se je EU komisija odzvala na potrebo po odpravi neenakosti v dostopu do digitalnega izobraževanja znotraj Unije je bila predstavitev akcijskega načrta, kar bo po besedah naše evropske poslanke Jôveve v prihodnosti v skladu z digitalizacijo kot eno od največjih prioritet Evropske unije imelo zelo velik učinek na delovanje uveljavljenih izobraževalnih sistemov.

Anastazija Avsec, ki v okviru dveh delovnih skupin za Evropske šole sodeluje tudi pri pripravi dokumentov, je poudarila velik pomen pri razvoju digitalnih kompetenc za učitelje, ki so potrebne za poučevanje na daljavo, kar posledično v veliki meri vpliva tudi na kompetence učencev.

Spodbudna prihodnost mobilnosti mladih
Pandemija je v veliki meri vplivala tudi na mobilnost evropskih študentov in izvedbo programov Erasmus+. Zanimanje za te naj bi v drugem valu upadlo kar za več kot polovico. Pri sprejemanju evropskega proračuna za obdobje 2021-2027 so evropski poslanci dosegli povečanje sredstev za programe mobilnosti in Erasmus+ za 2,2 milijardi evrov. To pomeni, da se bo v Erasmus+, ki sedaj vključuje sedem prejšnjih programov, v prihodnje vključilo toliko več različnih skupin posameznikov in organizacij, vključno s starejšimi Evropejci, je dejala evropska poslanka Irena Jôveva. Po njenih besedah so ključne spremembe spodbude študentom, ki se bodo odločili za potovanje z avtobusom ali vlakom, in t.i. mešana mobilnost.

Oblikovanje vizije izobraževalnega prostora

Miha Žličar je dejal, da bi si kot starš šolajočega se otroka, odgovoren in kritičen evropski državljan, ki ima pravice in dolžnosti, in nekdo, ki je zaposlen v EU instituciji, želel, da bi se šole zapirale med zadnjimi, oz. da se sploh ne bi zapirale. Po njegovih besedah epidemiološka slika v Belgiji kljub odprtim šolam ni bila bistveno slabša kot drugod. Prepričan je, da je odprta šola največ vredna in da odtehta tudi kakšno tveganje, saj so šole gonilo naše družbe in predstavljajo zagotovilo za oblikovanje ljudi, ki mislijo s svojo glavo.

Kar se tiče priprav na letošnje predsedovanje Slovenije Svetu EU, evropska poslanka ni ponudila nobenih konkretnih odgovorov, saj se do naše razprave predstavniki EU parlamenta še niso uspeli srečati s predstavniki slovenske vlade. Kljub temu vidi evropska poslanka Irena Jôveva velik potencial v povezovanju nove vizije izobraževanja in umetne inteligence, kjer igra veliko vlogo slovenski Institut Jožefa Stefana.

Obiščite tudi naša Facebook profila:
@euranetplusslovenija @radiosi.eu

Projekt EURANET PLUS poteka v sodelovanju z našo Euranet Plus agencijo v Bruslju.
Uradna spletna stran projekta: https://euranetplus-inside.eu/

#euranetplus #europeanweek #MEPirenajoveva #europeanschoolfrankfurt #DGT