Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Direktor Posoškega razvojnega centra je v oddaji Evropa priložnosti nanizal uspešne projekte, med temi zagotovo izstopa Pot miru. Center je vključen v podjetniške spodbude, išče rešitve za izzive Posočja in spodbuja lokalni razvoj.
Evropska kohezijska politika zmanjšuje razvojne razlike med državami članicami. V Sloveniji lahko do leta 2029 počrpamo več kot 3 milijarde evrov. Se pa država približuje zadostni razvitosti, ko bo morala razmišljati tudi o zagotavljanju lastnih virov.
Ekonomske dejavnosti se vse pogosteje umikajo iz mestnih središč. Razpis »Kamnik, moje podjetniško mesto« pa je spodbujal podjetnike, da zapolnijo prazne prostore. Nastale so uspešne podjetniške zgodbe, ki obujajo zanimanje domačinov in turistov.
Ekipi dveh gimnazij iz prestolnice sta razpravljali o delavskih pravicah in nadgradnji delovnega okolja. Dijaki Gimnazije Bežigrad bi nagrajevali podjetja, ki stremijo k razvoju delavcem prijaznih delovnih okolij. Viški gimnazijci bi kohezijska sredstva r
Ob vse manj mladih, ki vstopajo na trg dela in starejši delovni sili, podjetja iščejo načine, da starejše delavce motivirajo v podaljšanje delovne aktivnosti. Koristi pa imajo tudi v kompetenčnih centrih, ki skrbijo za nadgradnjo obstoječega znanja.
V tretji oddaji sta razpravljali ekipi šol z vzhodne polovice Slovenije. Mariborski dijaki so strokovno žirijo skušali prepričati, da nevladne organizacije kohezijska sredstva porabljajo bolj učinkovito kot javni zavodi. Dijaki iz Trbovelj so medtem posva
Več kot 500 kilometrov dolga čezmejna pot je nastala z uspešnim črpanjem sredstev evropske kohezijske politike. Avtorji te zgodbe bodo pot nadgradili z novim Interreg projektom GOV4peaCE, ki cilja tudi na vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.
Ekipi gimnazijcev sta v finalu ponudili predloge za države v razvoju. Propozicijska ekipa se je oprla na zagonska podjetja, opozicijska pa na obstoječa nacionalna podjetja. Zmagovalna ekipa si je prislužila večdnevni izlet v eno od evropskih držav.
V drugi oddaji so sodelujoči iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer ter Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik predstavili argumente o možnostih učenja maternega jezika priseljencev s pomočjo kohezijske politike. Strokovna komisija je po napeti
Dr. Aleksander Jevšek je v oddaji Evropa priložnosti predstavil uspehe evropske kohezijske politike. Poudaril je, da je Slovenija dobra v črpanju evropskih sredstev, to je tudi ena najpomembnejših investicijskih politik v državi.
Drugi polfinale je prinesel razpravo o uvedbi več ur športne vzgoje na osnovnih in srednjih šolah. Ekipi sta ponudili svoji razlagi, če pozitivni učinki gibanja odtehtajo dodaten pritisk na mladostnike.
V prvi oddaji radijskega debatnega turnirja sta ekipi Srednje šole Domžale in Gimnazije Litija razpravljali o uvedbi obvezne prakse v gimnazijske programe. Strokovno komisijo so najbolj prepričali domžalski dijaki.
Čezmejni projekt Kaštelir je obudil štiri gradišča, se povezal z lokalnimi skupnostmi ter spodbudil socialno vključenost. Nov projekt KAŠTellieri pa nakazuje dolgoročno zavezanost zaščiti, promociji kulturne dediščine in spodbujanju socialne vključitve.
Prva polfinalna oddaja radijskega debatnega turnirja na Radiu Koper je bila športno obarvana. Sodelujoči dijaki so zagovarjali vlaganje kohezijskih sredstev v profesionalni oziroma v rekreativni šport.
Projekt slovenskih in hrvaških partnerjev je iskal rešitve za kakovostno življenje starejših v zavetju domačega okolja. Vpeljal je integriran pristop in celostno obravnavo, potrebo po teh storitvah pa je prepoznala tudi Mestna občina Ljubljana.
Neveljaven email naslov
