Festival kompleksnosti se je v sredo nadaljeval s predstavitvijo Ljubljanskega manifesta o pomenu branja na višji ravni.
Ljubljanski manifest je zapuščina slovenskega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bolj odmeva v Evropi kakor pri nas, je na predstavitvi povedal eden od avtorjev, Miha Kovač. Z branjem na višji ravni so avtorji želeli opozoriti na pomen branja dolgih in kompleksnejših besedil.
Čeprav imamo danes na voljo množico orodij, ki nam pomagajo tudi pri intelektualnem delu, ostaja sposobnost kritičnega, analitičnega in linearnega mišljenja ključna za delovanje, predvsem v demokratičnem političnem okolju, opozarja Kovač. Poglobljeno branje je, kot je poudaril, edini trening za prav te veščine.
Za intelektualni uspeh, tako kot za šport, je potrebno "trdo delo"
V tujini je manifest odmeval že ob objavi, o njem so pisali vodilni evropski mediji, nanj pa se zdaj obračajo tudi okolja, kjer želijo izboljšati bralno pismenost, denimo na Norveškem, v Kataloniji, pri nas se pa temu nekako izogibamo, je dejal Kovač. "Kar je zame žalostno, je, da smo imeli ob pripravljanju manifesta na ministrstvu za kulturo polno podporo in veliko razumevanje, medtem ko na ministrstvu za izobraževanje za take teme ni interesa," je dodal Kovač.
Po njegovem mnenju bi morali v šolstvu začeti razmišljati tudi o tem, da je za intelektualni uspeh potrebno trdo delo, tako kot v športu, kjer nihče ne pričakuje, da bodo vrhunski športniki prišli z ravni "gledanja televizije na kavču".
Brez poglobljenega mišljenja ni demokracije
Ob tem je Kovač še dodal, da sta znanstveno mišljenje in demokracija v svoji zahtevi po preverljivosti dejstev, dvomu o lastnem prav in pomembnosti angažiranja skupnosti "ptiča iz istega gnezda", medtem ko so denimo politični populizmi mnogokrat gibanja v povsem nasprotni smeri.
Predstavitve manifesta sta se udeležila tudi njegova soavtorja Adriaan van der Weel (Univerza Leiden) in Andre Schüller-Zwierlein (Univerzitetna knjižnica Regensburg).
Van der Weel je v svoji predstavitvi opozoril, da sta branje in pisanje težki kognitivni dejavnosti ter da naši možgani niso naravno prilagojeni nanje. Opozoril je na mnoge dosežke pismene družbe, od neizmerne rasti znanja do emancipacije nekdaj marginaliziranih družbenih skupin in padca razredno razslojene družbe.
Kaj festival letos še prinaša?
Festival kompleksnosti je celoletni program, ki ga ob sodelovanju več partnerjev pripravljajo v Društvu humanistov Goriške. V Novi Gorici in okolici bodo gostili številne avtorje, s katerimi bodo odpirali vprašanja o aktualnih krizah.
Posebna točka bodo trije izleti s Think-tank vlakom na Gorenjsko, v Benečijo in na Kras, na katerih bo poudarek na druženju piscev in bralcev, motiv pa bo tudi ponesti glas o EPK z območja ožje Goriške.
Program bo najbogatejši v drugi polovici leta, ko bo septembra potekal festival Mesto knjige, novembra pa bodo gostili konferenco Eurozine, evropskega združenja literarnih revij. Govorili bodo o prevajanju, tako besedil kot idej, je napovedal programski vodja Festivala kompleksnosti Miha Kosovel.
Na okrogli mizi, ki je sledila predstavitvi Ljubljanskega manifesta, so o pomenu branja v dobi umetne inteligence spregovorili Vesna Milek, Anja Intihar, Jaka Gerčar in Dan Podjed.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje