Tako razmišljata ustvarjalca plesne uprizoritve Prometej, ki jo bodo kot del uradnega programa EPK-ja nocoj premierno uprizorili v SNG-ju Nova Gorica. Koreografijo sta v sklopu Zavoda MN Dance Company sestavila Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia, ki v predstavi tudi plešeta. Pri tem sta se osredotočila na besede Franza Kafke, ki govori o tem, da želi mit o Prometeju razložiti nekaj nerazložljivega. Ta ideja se po njunem mnenju povezuje tudi s sodobnim plesom.

"Nerazložljivost je gonilni motor, ki naju vleče v še večje raziskovanje. Med predstavo se ti tako poraja tisoč vprašanj o eksistenci. Predstava je sicer abstraktna, a na neki način kljub temu direktna oziroma narativna. Še vedno pa dopušča odprtost interpretacije," je povedala Nastja Bremec Rynia. Premiera bo danes ob 20.00, ponovitev pa dan zatem ob isti uri.

Kaj bi današnjega človeka obogatilo?
Dramaturginja predstave je Ana Kržišnik Blažica, ki pravi, da so se med ustvarjanjem najbolj posvečali vprašanju, kaj lahko ponudi oziroma novodobnim bogovom ukrade sodobni Prometej. "Kaj bi današnjega človeka obogatilo in ne poškodovalo, še posebej zdaj, ko narašča strah pred nenadzorovanim razvojem umetne inteligence," je pojasnila.

Dobra in slaba stran človeštva
Poleg mita o Prometeju vključuje plesna uprizoritev tudi mit o Pandori. Gre za dve strani istega kovanca, ki hkrati ponazarjata dobro in slabo plat človeštva, pravita ustvarjalca.

Plesni ansambel z vseh vetrov
V predstavi ob Michalu Rynii in Nastji Bremec Rynii nastopa še deset plesalcev, ki prihajajo z vseh vetrov – od Nove Zelandije in Japonske do številnih evropskih držav. Da so lahko vzpostavili tak plesni ansambel, je Nastja Bremec Rynia zasluge pripisala Zavodu GO! 2025 in dodala, da gre za zgodovinski premik na področju sodobnega plesa v Sloveniji. "Že vrsto let sva si z Michalom želela tak ansambel, ki so v tujini nekaj povsem običajnega. Zdaj se je, zahvaljujoč zavodu, to uresničilo in upam, da bomo tako ali še več nadaljevali tudi v letu 2026," je povedala.

Sorodna novica Za pripravo prizorišča EPK-ja v kamnolomu Solkan odstranjujejo objekte nekdanje industrije apna

Koreografa sta se že večkrat poglabljala v grško mitologijo, saj v njej vedno znova najdeta navdih. Začela sta z mitom o Orfeju in Evridiki, nadaljevala z Minotavrom v predstavi Labirint, Ikarjem v Ikarusu in zdaj s Prometejem. Ob tem iščeta sodobnost in se sprašujeta, kakšen bi bil današnji junak. "Kdo je na primer današnji Prometej? Dandanes se zavedamo tehnologije in kaj nam ta prinaša, a gre spet za dvojnost: prinaša veliko dobrega, a tudi pasti. Potem pa je na nas samih, kako s tehnologijo oziroma v Prometejevem primeru, z ognjem, ravnamo," sta povedala.

Raziskovanje brezmejnega telesa
Plesna predstava Prometej je koprodukcija SNG-ja Nova Gorica, zavoda GO! 2025 in Cankarjevega doma. Obenem je del širšega projekta Brezmejno telo. Ta bo vrhunec z novo predstavo doživel julija v solkanskem kamnolomu. Nastja Bremec Rynia za zdaj o projektu ni želela razkriti preveč. Povedala je le, da so tako Prometej kot tudi druge njune predstave zadnjih let sosledje predstav, ki raziskujejo tematiko brezmejnega telesa.