Vele (Blagoj Veselinov) je železniški mehanik, faliran študent, ki skuša olajšati bolečine očetu, ki se bojuje z rakom. Po tragični nesreči, v kateri sta umrla mama in mlajši brat, kar je očeta pahnilo v globoko malodušje in bolezen, Vele pa ima ves čas občutek krivde, ker je preživel, krmarita skozi vsakdan v Skopju, ki ga prežema splošno pomanjkanje. Vele že štiri mesece ni dobil plače, zato očetu ne more kupiti predpisanih zdravil, ki jih javno zdravstvo, napol v razsulu, ne krije. Svoj prosti čas preživlja s svojim dolgojezičnim sodelavcem, s katerim sem in tja skadita kakšen džojnt. Ko na enem od vlakov izgine paket z mamili, zaradi česar vse zaposlene na železnici pošljejo v iskanje, je ravno Vele tisti, ki ga po naključju najde. Paket vzame, odločen, da bo drogo prodal in z denarjem kupil potrebna zdravila.

A kaj hitro postane jasno, da mu lokalni preprodajalec ne bo zlahka prepustil svojega prodajnega vogala na ulici. Ker je nekaj mamil vendarle prodal, se odpravi v lekarno, kjer pa so se, kakšno presenečenje, zdravila ravno dan predtem podražila. Ves pretepen in strt se komajda privleče domov, kjer ga pričaka očetovo od bolečin srce parajoče hropenje. Potem ko je v lokalnem spletnem kotičku poiskal recept, se odpravi v kuhinjo in pripravi kolač, v katerega doda marihuano. Ponudi ga očetu, sicer deklariranemu nasprotniku mamil, ki je nad učinkom zaužitega, seveda ne ve za dodano sestavino, navdušen. V navalu velikodušne želje, da to izjemno zdravilo ponudi vsem, ga želi deliti tudi s hendikepirano vnukinjo svojega soseda. Veleta skoraj kap.

Oče se večkrat krohota do onemoglosti, pusti za sabo težko preteklost in znova zaživi. Potem ko je prej zgolj ležal na kavču, šahira s sosedom in dobi novo voljo do življenja. Še zdravniški izvidi so, potem ko se prek zvez (v bolnišnici dela nekdanje Veletovo dekle) dokopljeta do zdravnika, odlični, saj je bolezen v remisiji.

Vele na drugi strani je iz dneva v dan bolj zaskrbljen, saj lokalni mafijci niso nehali iskati paketa z vlaka. Da to še ni vse, poskrbi oče, ki skrivnosti o čudežnem kolaču ne zadrži zase, in kmalu je pred vrati na desetine sosedov in drugih vraževernežev, ki iščejo pomoč. Prošnje so zelo raznolike. "Moja hčerka ne more hoditi." "Moj nečak je gej, pomagaj mi." Veletu je hitro jasno, da poti nazaj ni, mafijcem se je posvetilo, kjer je izvor njegove zdravilske moči, zato želi očeta odpeljati iz mesta. Odpelje ga na kraj srečnih spominov iz otroštva, kar očeta popolnoma iztiri. Vele mu iz vseh frustracij, do katerih so ga pripeljali dogodki, katerih izvirni greh je bila njegova želja ustreči očetu, v obraz zmeče vse, kar mu želi na duši. "Izgubil si mamo in sina. A to, da sem jaz preživel, pa nič ne pomeni?" mu očita, da je izgubil voljo do življenja. Oba se zavesta, da morata naprej: tudi Vele se preneha slepiti, na kar ga med zmenkom opomni nekdanje dekle, da je tudi sam zaradi nesreče obtičal na eni točki in se zaradi odgovornosti do očeta ni osamosvojil.

Stavreski je v svojem prvencu z obilico značilnega balkanskega cinizma in ironije prekril številna področja, kjer marsikaj "ne štima": od splošnega nezadovoljstva s stanjem v državi, ki je obtičala, dejstva, da Vele ni dovolj oz. sploh plačan za svoje delo, do široko razpaslega koruptivnega delovanja policije, ki "preiskuje" izginuli paket, obregne pa se tudi ob neumnost mafijcev. V ospredje je postavil tople človeške odnose. Kljub travmam in bolezni sta Vele in oče prav zaradi nesreče in očetove bolezni globoko povezana.

Sploh posebno vlogo v filmu, okoli katerega se plete celotna zgodba, pa ima seveda čudežna sestavina kolača. Stavreski hudomušno opravi z marsikaterim predsodkom o marihuani, sploh med starejšimi. "A hočeš reči, da sem torej narkoman? A zdaj si bom pa v žilo dajal mamilo," ga medtem ko lovita ribe, sprašuje oče, ko se mu vendarle posveti, kaj je tisti m... na receptu. Sam je seveda mislil, da je treba v kolač dodati žlico mete.

"Skrbno /…/ sem si prizadeval za ustvarjanje uravnoteženih pogledov na to vprašanje. Upodobil sem obe skrajnosti, vendar mi je bilo pomembno, da se postavim na sredino ter na stran medicine in znanosti. /.../ Vseeno je film deloval kot pozitivna publiciteta za marihuano. S humorjem je ta tema dosegla starejše občinstvo, ki je ugotovila, da ne gre za tabu. /…/ Odnos med očetom in sinom v filmu je podoben razmerju, ki ga imam z materjo. /…/ Gre za specifično balkansko ali morda sredozemsko ljubezen. Po eni strani roditelj želi, da odraseš in se osamosvojiš, po drugi pa te ne spusti," je o filmu, ki je med drugim osvojil nagrado občinstva na festivalu v Solunu, dejal njegov režiser.

Ocena: 4+, piše: Ksenja Tratnik