Vedno nasmejana gospa živi iz dneva v dan, zelo rada se posveča skrbi za lep jezik. Tini Lamovšek je v oddaji Storž zaupala, kaj misli o sobivanju lektorjev in novinarjev ter kako je osel povezan z njenim delom učiteljice. Pogovor pa sta začeli s tem, kako se Berta Golob spominja svojega prvega stika z radiem.

“Stara sem bila mogoče šest let in v vasi je imel upokojen gospod, po poklicu železničar, radio na slušalke. In so ljudje rekli, da on sliši, kar se o njem pogovarjajo (smeh). Potem so časi tekli, in ko sem bila že gimnazijka, sem iz sosednje vasi prinesla radio, stric mi je dal svojega za en teden. Imel je gumb na zeleno oko. V kuhinji smo ga postavili pod vtičnico in poslušali, zaslišala se je lepa glasba, ravno so bili na vrsti Fantje na vasi. Še dobro se spominjam, da smo se postavili okoli mize in natančno tako kot Butalci gledali v tisti zaslonček, tam zadaj je prihajala ta lepa pesem. Imela sem občutek, da so tisti ljudje tam zadaj, za tisto mrežico.”

Njena velika ljubezen do slovenskega jezika izvira iz domače hiše. Predniki so imeli radi domačo besedo in jaz jo imam tudi, pravi Golobova.

Osem let je bila lektorica dnevnoinformativnega programa na televiziji Slovenija. “Spominjam se jih zelo lepo. Prav nič hudega mi ni bilo, čeprav je bilo dostikrat zelo naporno. Bilo je lepo, ampak je bilo prijetno, predvsem zaradi prijetnih in korektnih odnosov,” se spominja svojega lektorskega obdobja.

Napisala je več učbenikov, enega med njimi v verzih z naslovom Slovnica, odčarana čarovnica. “Mlad človek, na oni bolj otroški, prednajstniški stopnji, ima zelo močan smisel za ujemanje, za rimanje. In rima je spomnitveno sredstvo, bolj je prisrčno,” razloži, zakaj se je odločila za verze.

Pravi, da ima tudi sama kot velika poznavalka jezika kdaj težave, da razmišlja, ali kje vejica mora biti ali ne. “Potem se za eno različico odločiš. Drug lektor se bo pa mogoče drugače odločil. To je lepa gibljivost življenja, tudi na tem področju.”

Glede pisanja poezije in o navdihu zanj pa pravi: "Navdih je navdih, pride z vetrom, veter pa veje, koder hoče." Je zelo vitalna in aktivna, a kot pravi, je to naravno. "Energije od nikoder ne jemljem, če jo res kaj imam, pride sama in sem zanjo hvaležna. Nič se ne silim, da moram biti živahna, da moram nekaj napraviti, da moram nekaj napisati," odstira svojo življenjsko filozofijo.

Celotno oddajo lahko poslušate s klikom na spodnjo povezavo.