Slovenci smo gobarski narod, vendar nabiramo predvsem jurčke, lisičke in v zadnjih letih tudi dežnikarice. Gobarjenje je poleg kulinaričnih užitkov tudi rekreacija in spoznavanje narave.
»Gobarski pozdrav je 'dobra bera', kar ne pomeni, da nabirate samo jurčke in lisičke, ampak tudi druge vrste gob, ki jih je v naših gozdovih vsako leto manj. Razloga za slabo letino sta tudi onesnaženost okolja in gnojenje z umetnimi gnojili,« je povedal Anton Poler, determinator mentor ‒ strokovnjak za prepoznavo gobjih vrst iz Gobarskega društva Lisička Maribor.
Uredba o varovanju gliv pravi, naj gobarji ne hodijo po gobe z vrečkami, ampak jih nabirajo v košaro. Majhne gobe, velikosti do pet centimetrov, pustite v gozdu, ravno tako starejše gobane. Gobe morate v gozdu očistiti, saj očiščen del predstavlja del micelija, iz katerega ob ustreznih pogojih zraste nova goba. Po osebi lahko naberete do dva kilograma zdravih in očiščenih gob, sicer vas lahko doleti kazen do 208 evrov, je pojasnil Poler.
Začetniki naj se pred nabiranjem gob udeležijo izobraževanje, kjer bodo spoznali neužitne in zaščitene vrste gob. V zadnjih letih opažajo, da je ravno na račun zastrupitev z gobami vse manj. »Veliko ljudi prihaja v gobarska društva, kjer se ljudje izobražujejo. V društvih se učijo nabiranja in spoznavanja gob preko vsega leta. Gobe začnejo rasti zgodaj spomladi, poleti in jeseni, ko jih je največ. Ob milih zimah pa lahko najdete kakšne vrste tudi v zimskem času,« je povedal Poler.
V oddaji boste izvedeli tudi več o shranjevanju gob, ločevanju kukmakov od drugih vrst gob, bontonu v gozdu in strupenih gobah.
Z gostom se je pogovarjal Bojan Leskovec. Oddajo lahko poslušate na spodnji povezavi
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje