Za zaščito so na voljo različni fitofarmacevtski pripravki, vendar se o njihovi uporabi posvetujte s svetovalci za varstvo rastlin. Nekateri v želji po pridelavi varnejše hrane uporabljajo tudi različne doma pripravljene rastlinske izvlečke, vendar je pri teh brez ustreznega poznavanja njihovega delovanja lahko še več tveganja, zato se pred uporabo posvetujte s strokovnjakom.

Sadje pravočasno zaščitite pred gnitjem
Nekaj usmeritev, kako preprečiti škodo na vrtninah in sadju ter zatreti bolezni in škodljivce, nam je podal Domen Bajec iz Službe za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. Na razvoj glivičnih obolenj vpliva deževno vreme v spomladanskem času, zato prihaja do pokanja plodov na češnjah, ki jih je treba zaščititi pred gnitjem z različnimi pripravki. "V tem času so gnitju izpostavljene tudi breskve, vendar ljudje na to niso pozorni, ker še ni čas zorenja, jih pa vseeno opazujte in preventivno zaščitite," svetuje Bajec.

Opazili so že tudi češnjevo muho, proti kateri obesite v času zorenja češenj (ko začnejo češnje rumeneti) rumene plošče, če to ne bo pomagalo, boste morali poseči po insekticidih.

Plodovo vinsko mušico lovite v doma narejeno past
Predvsem na Primorskem že opažajo plodovo vinsko mušico, ki se pojavlja v nasadih češenj in poškoduje plodove. Ta odloži jajčece pod povrhnjico sadja, da se razvijejo ličinke. Ko je narejena rana, se po sadju hitro širi gniloba. "Priporočamo nastavljanje lovilnih pasti, s katerimi spremljate njeno prisotnost. Pasti izdelate iz 0,5 l plastenke, v katero na vrhu zvrtate več luknjic s premerom 4−6 mm in vanje vlijete 1 dl mešanice jabolčnega kisa (lahko tudi mešanico jabolčnega kisa in vina v razmerju 3:1). Vabi dodate ½ žlice sladkorja in kapljico detergenta (zmanjša površinsko napetost, da se mušice hitreje utopijo). Plastenko na vrhu zamašite in obesite na drevesno krošnjo," svetuje Bajec.

Plodova vinska mušica je po videzu zelo podobna drugim vinskim mušicam, saj je velika 2−3 mm, rumenorjavih odtenkov, samci imajo na konicah kril črno piko. Opazite jo lahko tudi na jagodah, malinah in ameriških borovnicah. Pojavi se, ko začne sadje zoreti. Ko jo opazite, da se lovi v pasti, morate čim prej ukrepati in uporabiti ustrezne insekticide.

Peronospora in oidij na vinski trti
Pri vinski trti je v spomladanskem času povečana nevarnost okužb s peronosporo in oidijem. Strokovnjaki priporočajo po delovanju kombinirana sredstva, kar pomeni, da so sestavljena iz več aktivnih snovi. "Rastlino morate zaščititi pred dežjem, saj se možnosti za okužbo ustvarijo takoj, ko začne padati dež. Ko je rastlina že okužena, ima sredstvo omejeno delovanje," opozarja Bajec. Na cvetovih imajo v službi za varstvo rastlin že opažene okužbe s peronosporo, botritisom in antraknozo, zato je treba najprej poskrbeti za zadostno zračnost predela grozdja. Ročno je treba odstraniti liste, ki zastirajo kabrnike. S tem se pojav okužb močno zmanjša. Peronospora je opazna tudi na listju, a toplo in suho vreme zmanjšuje njen vpliv. Ostaja pa nevarnost za razvoj oidija. Če imate v bližini vinogradov vrtnice in na njih opazite pepelast poprh, je to znamenje, da bo dan ali dva zatem bolezen že na trtah.

Glivične bolezni na vrtninah
Na vrtu so zaznali kumarno plesen, ki se pojavlja na kumarah, bučah, lubenicah in dinjah. Rastline lahko zaščitite z različnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, svetujejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. Precej glivičnih bolezni se pojavlja tudi na fižolu, grahu in solatnicah. Temu se najlažje izognete tako, da kolobarite oziroma menjate parcele, saj so ostanki okuženih delov rastline kot vir novih okužb v tleh še nekaj časa, predlaga Domen Bajec.

Zavihani listi kažejo na uši
Ob višanju temperatur ozračja je velika možnost za razvoj uši, ki se jih lahko znebite z različnimi insekticidi. Uši so hitro opazne, saj se združujejo v kolonije. Na vrtninah in sadnem drevju jih prepoznate po zvijanju in deformiranju poganjkov, listi so zavihani navznoter, uši pa opazite na spodnji strani listov. Na vrtninah je podobno, a tam njihovo prisotnost zaznamo po mravljah. Te se hranijo z njihovimi izločki oziroma medeno roso, zato jih varujejo pred naravnimi sovražniki.

Na vrtovih morate rastline zaščititi, še preden pride do obolenj, saj jih je potem težje ohraniti pri rasti. "Trenutno je paradižnik izpostavljen paradižnikovi plesni, zato ga boste najbolje zaščitili, če ga boste prekrili s PVC-folijo, vendar ne smete nepredušno zapreti, sicer ustvarite razmere za razvoj drugih glivičnih bolezni. Če je ta zaščita narejena dobro, vam pripravkov verjetno ne bo treba uporabljati," je povedal Bajec.

Nad polže z alternativnimi vabami
"Učinkovitega fitofarmacevtskega sredstva proti polžem ni, ker so povsod, tako na travinju kot poljščinah. Vzrok so verjetno mile zime, zato uspešno prezimijo v povečanem številu. Obstajajo pa vabe, ki jih morate zaradi strupene kemične osnove uporabljati skladno z navodili," svetuje Bajec. Poskusite lahko z alternativnimi vabami, tako da v posodico natočite pivo in jo vkopljete v tla ter vanjo ulovite polže. Vrtnarji uporabljajo različne metode, nekateri posipajo pepel ali apno, kar polže izčrpava ali deluje odvračalno, niso pa to načini, ki bi bili popolnoma učinkoviti, pojasni Bajec. Polži se prilagajajo na različne pripravke, ki jih ne motijo več toliko.

Na podoben način lovite lahko tudi voluharja, s tem, da v posodo, ki jo vkopljete v tla, natočite vodo do 2 cm pod vrhom. Ko pride voluhar pit, ne more splezati iz posodice in se utopi. Ker ga precej moti hrup, so na vrtu vedno dobrodošle tudi živali, bodisi mačke, psi ali domače kokoši. Uspešno ga lahko lovite tudi z mehanskimi pastmi, ki jih je na trgu kar nekaj. "Zavedati se je treba, da v naravi obstaja biotska pestrost in večja kot je, manj je težav z nadzorom škodljivih organizmov." Kjer je krt, tam voluharja ni, saj ga odžene. Poleg tega se krt hrani s škodljivimi ličinkami talnih hroščev in rahlja zemljo. "Res da so krtine na trati morda težava, vendar vam lahko reši trato pred ličinkami majskega hrošča," pojasni Domen Bajec.