Z njim lahko nekomu rešimo življenje, uporaba je preprosta, je pa dobro vedeti, kje so te naprave nameščene. V fotografiji ob strani lahko vidite zemljevid samodejnih zunanjih defibrilatorjev, prenosne elektronske naprave, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku.

S pomočjo električnega sunka se lahko srce ponovno zažene in s tem reši življenje. Točnih podatkov, koliko jih je nameščenih po državi, ni, saj uradne evidence ne vodijo. Po podatkih AED-baze, ki so jo zasnovali študenti medicine, imamo trenutno 852 aparatov. To je ena naprava na 2300 ljudi.

V Sloveniji doživi srčni zastoj približno 3500 ljudi na leto in pri sumu, da gre za srčni infarkt, je pomembno, da čim hitreje ukrepamo. "Z defibrilatorjem lahko rešimo življenje v prvih minutah, ob srčnem zastoju imamo vsako minuto 10-odstotno večjo verjetnost, da umremo, po 10 minutah nam rešitve ni več," je dejal Zdenko Šalda, zdravnik v Trebnjem, in dodal, da je uporaba defibrilatorja preprosta: "Aparat je preprost, prirejen za laike, ima dva gumba za vklop in sprožitev, vsi dajejo navodila v slovenščini, treba ga je vključiti in poslušati navodila."

V Sloveniji je postavitev mreže javno dostopnih defibrilatorjev in usposabljanje ljudi za njihovo uporabo zakonsko popolnoma neurejeno. Prepuščeno je zavzetosti posameznikov, defibrilatorji pa se običajno kupujejo z različnimi akcijami in donacijami.

Špela Baznik, specialistka urgentne medicine, je več o defibrilatorjih povedala voditeljici Marjeti Klemenc.

V Zdravstvenem domu Ljubljana ste pripravili projekt "Stisni me močno". Zakaj pri tem projektu gre in komu je namenjen?
Namenjen je laikom, v prvi vrsti pa osmošolcem in devetošolcem, ki jih učimo v osnovnih šolah. Drugače želimo približati te preproste temeljne postopke oživljanja in uporabo AED-ja, torej uporabe samodejnega zunanjega defibrilatorja (AED) vsem laikom.

Pri mladih je najbolje začeti, kajne?
Tako rečemo otrokom, naj to predstavijo doma, staršem, babicam, dedkom. Imamo delavnice, jih naučimo, kako se oživlja, kako se izvaja stisek prsnega koša, kako se namesti samodejni defibrilator.

Ni nič hudega, samo ljudje se bojijo?
Ja, ne vem, zakaj, ker se naprava enostavno vzame, pritisne gumb za vklop, slediš navodilom. Aparati so v slovenskem jeziku, če smo toliko pri sebi, da ga poslušamo in sledimo navodilom, ne moremo nič storiti narobe.

Slišali smo, da za nakup defibrilatorjev in usposabljanje za njihovo uporabo skrbijo predvsem lokalne skupnosti, društva, posamezna podjetja ... Zakaj to še ni zakonsko urejeno?
Pripravlja se pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, tam bo tudi to urejeno, še vedno pa mislim, da bodo morale prevzeti lokalne skupnosti, prostovoljna gasilska društva, saj je dejansko sama njihova uporaba odvisna od tega, koliko so gasilci aktivirani prek številke 112, da jih vzamejo, laiki še vedno premalo vedo, kje so nameščeni avtomatski defibrilatorji.

Recimo, marsikje so v velikih trgovskih centrih, ampak težava je, da ko trgovino zaprejo, ko lekarno zaprejo, kaj potem.
Na žalost so nameščeni znotraj. Super bi bilo, da bi se novi defibrilatorji namestili na zunanje dele stavb.

V kakšnem stanju so defibrilatorji, ki so trenutno nameščeni po Sloveniji.
Trenutno si lahko vsak pogleda, kje so nameščeni, na AED-bazi Slovenije, ki jo vodijo študenti medicinske fakultete. Tam si lahko pogledajo, ali so javno dostopni ali ne, koliko časa so odprti, v kakšnem stanju so. Upam, da so vsi v dobrem, ker je dejansko življenjska doba tega aparata neomejena, le baterijo je treba menjati.

Ali mogoče obstajajo podatki, koliko življenj smo doslej z defibrilatorji rešili?
Teh podatkov še nimamo, ampak vsak mesec je kakšen primer, na Koroškem je bilo že šest takšnih primerov nedavno, na Šmarni gori, Kranju, Mariboru. Dejansko rešujemo življenja s tem.