Strokovnjaki tako starejšim pogosto priporočajo jutranji ritual vadbe, ki ga lahko opravijo že v postelji. Pet minut vaj v postelji ali takoj ko vstanemo, že lahko pomaga pri boljšem počutju, je Komazec zaupal novinarki Luciji Fatur v Svetovalnem servisu.

"Zelo veliko starejših ljudi pade, vsak tretji starostnik, starejši od 65 let, pade enkrat na leto, s starostjo pa to število bistveno narašča, zato se starejšim svetuje telesna dejavnost, pri čemer je ta usmerjena ravno v preprečevanje padcev," je še pojasnil Komazec, ki dela tudi kot prostovoljec v negovalni bolnišnici. Kot pravi, tja pridejo ljudje, ki so prestali neko operacijo ali daljšo bolezen in potrebujejo pomoč in okrevanje pri pripravi na ponovno samostojno življenje.

Sam se je začel zanimati za gibanje pri starejših zaradi dogodka v družini. "Doma smo imeli dedka, ki se je poškodoval, zlomil si je kolk, potem pa smo proučevali, kaj bo treba narediti, da bi ga pripravili do samostojnega življenja. Lepo je okreval in potem z nami preživel še tri lepa leta."

Zdravje in dobra forma sta tudi pogoj, da lahko starejši človek živi samostojno, kar je želja večine starejših. Z enostavnimi koraki, ki niso nujno dragi, se da prilagoditi bivalno okolje, da so v njem varni in samostojni. To je eden od zelo pomembnih korakov pri preprečevanju padcev, še pojasnjuje Komazec.

Kot pravi, pogosto vadi s starejšimi, ki predtem niso bili nikoli telesno dejavni, a z vadbo napredujejo in izboljšajo svoje telesno stanje.

Strokovnjak je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Poslušalec ga je tako vprašal, ali lahko pri 65 letih začne teči na daljše proge (10,15 km). Kot je dejal Komazec, načeloma v starosti odsvetujejo dolotrajnejše telesne dejavnosti, a če je poslušalec v dobri telesni formi in nima težav s sklepi, potem ni težav, da se ne bi mogel ukvarjati z daljšim tekom.

Kaj pa kolesarjenje pet ali šest ur? "To so zahtevnosti, ki so mladim pogostov velik izziv. Glede ekstremnega športa ga starejšim načeloma ne priporočam, je pa to odvisno od telesne pripravljenosti vsakega posameznika."

Ali je prsno plavanje škodljivo za hrbtenico?
Prsno plavanje ni škodljivo za hrbtenico, če se izvaja v pravilni tehniki. "Če plavamo rekreativno, torej, da imamo glavo ves čas nad vodo, potem to lahko privede do bolečine. Če pa glavo potopimo, s čimer se raztegne hrbtenica, potem ne bi smelo priti do težav."

Za gibanje oziroma telesno dejavnost ni nikoli prepozno. Tudi Koma

Načeloma telesna dejavnost vpliva tudi na zdravega druha. "Ljudje, ki se ukvarjamo s telesno dejavnostjo, športom, smo načeloma pozitivnejši in manj izpostavljeni stresu in depresiji," je pojasnil Komazec. "Šport dela ljudi srečne."

Pri starejših, ki se lahko spopadajo tudi z depresijo, je zato gibanje zelo pomembno, z njim pa lahko začnemo že v postelji ali takoj, ko vstanemo. "Predlagam jutranji ritual, ki naj traja deset minut. Malo razmigamo vse sklepe, poženemo kri po telesu in tako sprostimo hormone, ki dobro vplivajo na naše počutje."

Na vprašanje, kaj je pomembnejše: vzdržljivost ali moč, Komazec odgovarja, da je vzdržljivost pomembnejša kot moč. "Če se v starosti poškodujemo ali zbolimo, zelo hitro pešamo, kar pomeni, da če smo, recimo, nekaj tednov nedejavni oz. prisiljeni ležati, bomo že potrebovali pomoč pri vsakdanjih opravilih. Vendar pa ne smemo zanemariti nobene od telesnih sposobnosti, kot sta tudi ravnotežje in moč, saj so vse pomembne."

Hoja je ena od najbolj priporočljivih oblik vadbe. "Hoja je v starosti izrednega pomena. Ko nehamo enkrat hoditi, bomo izgubili vzdržljivost, kar pa sabo potegne kup posledic," opozarja Komazec.

Kako je z vadbo pod nadzorom?
Pomembno je, da vaje delamo pravilno, zato je treba poskrbeti za varnost. "Sam na prvo mesto postavljam varnost: pri vadbi se ne smemo poškodovati. Starejše pogosto naučim pravilne izvedbe vaj in jim pripravim načrt vadbe, ko pa jih znajo prav delati, jim prepustim, da jih delajo samostojno." Zato priporoča, da se starejši pridružijo organizirani vadbi ali se dogovorijo za individualno obravnavo, predvsem pa opozarja, da je vedno treba prisluhniti svojemu telesu.

Kako pridobiti mišično maso (tudi po daljšem zdravljenju in kemoterapiji?
Kot pravi profesor športne vzgoje, gre za dolgotrajen proces, ki traja več mesecev. Svetuje vadbo trikrat tedensko, od tega za krepitev mišične mase vsakič 15 minut. Pri tem za izvedbo vaj svetuje uporabo elastičnih trakov, ki so še posebej primerni za starejše, saj ne obremenjujejo sklepov. Vedno pa je treba krepiti celotno telo: od mišic hrbta, trupa do ramenskih sklepov, še opozarja Komazec.

Kako pa je z motivacijo? "Motivacijo pogosto zelo težko najdejo tudi mladi. Motivacija pride sama, treba je samo začeti. Ko pa človek občuti pozitivne učinke vadbe, jo nadaljuje, saj postane navada in del življenjskega sloga," je strokovnjak sklene pogovor z nasveti.

Celotno oddajo lahko poslušate tukaj: