Sadje morate obrati v fiziološki zrelosti, se pravi v stanju, ko lahko plod po obiranju sam razvije vse lastnosti, ne da bi to morali doseči s tehnološkimi procesi, svetuje strokovnjak. Foto: EPA
Sadje morate obrati v fiziološki zrelosti, se pravi v stanju, ko lahko plod po obiranju sam razvije vse lastnosti, ne da bi to morali doseči s tehnološkimi procesi, svetuje strokovnjak. Foto: EPA
false
Le pri krompirju je temperatura prostora lahko malo višja. Foto: EPA

Letos je v primerjavi z lanskim letom slabši pridelek jabolk in hrušk, kar se pozna predvsem pri domači pridelavi jabolk zaradi alternance. Pri poznejših sortah jabolk pa so strokovnjaki že opazili fiziološke in mikrobiološke bolezni. Prof. dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete v Ljubljani je bil gost Svetovalnega servisa, kjer so govorili o shranjevanju sadja in zmotah, ki krožijo med ljudmi.

Kakovost ohranite z nižjo temperaturo
Pri sadju je treba intenzivnost nekaterih procesov zmanjšati, če želite ohraniti kakovost. To lahko dosežete z zniževanjem temperature, vendar ta način ni dovolj za ohranitev kakovosti sadja, pojasni Hribar. Tehnologija, ki jo imajo večje hladilnice, omogoča še zniževanje prisotnega kisika, povečanje ogljikovega dioksida ter merjenje nekaterih snovi, ki se sproščajo v sadju. S temi postopki zmanjšajo intenzivnost zorenja in propadanje sadja. Fizikalni postopki omogočajo, da sadje ostane čim dlje v prvotnem stanju in izgubi čim manj prehranske in hranilne vrednosti.

Sadje uživajte v užitni in obirajte v fiziološki zrelosti
Hribar pravi, da ljudje kupujemo z očmi. "Ko pogledamo sadje, se na podlagi določenih signalov odločimo, kakšno sadje želimo, na primer bolj čvrsto, sočno, lepo obarvano, ali nam je pomemben kakšen drug parameter." Pomembno je, da sadje uživate v njegovi užitni zrelosti, ko so razvite vse lastnosti, ki jih določena sadna vrsta ali sorta ponudi potrošniku. To je takrat, ko ima sadje optimalno barvo, sočnost, okus, sladkor in kislino, kar pomeni, da je v tem času prisotnih največ vitaminov in topnih vlaknin, poudarja Hribar.

Vsega sadja v užitni zrelosti ne moremo pobrati, ker bi propadlo, poleg tega se tudi doba skladiščenja bistveno zmanjša. "Sadje morate obrati v fiziološki zrelosti, se pravi v stanju, ko lahko plod po obiranju sam razvije vse lastnosti, ne da bi to morali doseči s tehnološkimi procesi." Potrošniki so zelo slabo informirani in včasih niti ne želijo poslušati kakšnih informacij.

Danes večji sistemi omogočajo, da je ponudba skozi vse leto konstantna s kakovostjo, ki je nadzorovana in s parametri, ki so za potrošnika najustreznejši. "Doma ne morete doseči takih pogojev skladiščenja, ki bi tako ohranili kakovost in zrelost sadja, kot to lahko dosežemo v sodobnih in tehnološko dobro opremljenih hladilnicah," pove Hribar.

Rastlinski vosek ščiti sadje pred propadom
Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj pomeni jabolko, ki je videti tako, kot bi ga povoskali. Hribar razloži, da je "vosek sestavni del normalno zrelega sadja. Gre za rastlinski vosek karnavba, ki ga ima vsak plod in služi kot zaščita pred propadom sadeža. Vosek se iz notranjosti ploda preseli na površino, zato da prepreči izgubo vode."

V živilstvu je dovoljena tudi uporaba žarkov gama, vendar v slovenskih hladilnicah ne obstajajo naprave za radiacijo sadja in tudi v preteklosti niso, je zagotovil Hribar. Izpostavlja pa možnost, da takšno sadje pride tudi na naš trg, predvsem jagode. Francozi in Španci imajo možnost in tudi dovoljenje, da na ta način preprečujejo gnitje jagod, vendar gre za doze, ki so dovoljene. Tako sadje mora biti posebej označeno in ga v trgovini ne smejo prodajati skupaj z drugim sadjem, še pojasni Hribar.

Shranjevanje vrtnin in sadja za ozimnico
Za shranjevanje ozimnice je potrebna čim nižja temperatura. Najnižjo temperaturo zahtevajo hruške, idealno bi bilo, da bi se spustili pod nič stopinj, vendar to v domačih shrambah ni mogoče. Tudi za jabolka je pomembno, da je temperatura čim nižja. Če imate večje zaboje, jih zaprite s polietilensko folijo, vendar naj ne bo na vrhu tesno zaprta, saj mora biti omogočeno izhajanje ogljikovega dioksida. V taki enoti se bo zmanjšala prisotnost kisika, kar bo pozitivno delovalo na plodove in ohranjalo svežost ter seveda dvigovalo zračno vlago, ki je nujna za dobro ohranjanje.

V kleteh ni dovolj relativne vlage zraka, zato morate paziti, da ozimnice ne shranjujete v suhih prostorih, ker je propadanje še hitrejše, predlaga Hribar. Pri shranjevanju vrtnin je zelo pomembna visoka vlažnost prostora, še posebej pri listnatih. Le pri krompirju je temperatura prostora lahko malo višja. Korenja pred skladiščenjem ne perite, ampak ga pustite z zemljo, da preprečite izsuševanje in pojav nekaterih bolezni, ki so za vrtnine še bolj agresivne kot pri sadju, na primer gniloba.

Celoten pogovor lahko poslušate na spodnji povezavi: