Če bi alkohol vseeno radi zaužili, je bolj priporočljivo, da to storite ob prihodu nazaj v topel prostor kot pred odhodom od doma. O alkoholu in drugih nevarnostih, povezanih s podhladitvijo, je spregovorila gostja v oddaji Svetovalni servis, dr. med. Nina Kopčavar Guček, ki je spomnila še, da alkohol v krvi tudi "ugaša naše alarme". Pogosto se dogaja, da so ljudje, izpostavljeni snegu, prenehali čutiti, da jih zebe in so zaradi slabših zaznav zmrznili v snegu.

"Če je tekočine v telesu premalo, je pritisk avtomatično nižji in pretok krvi po žilah se slabša," če smo dehidrirani imamo zato še več možnosti za podhladitev. Kadar topla pijača ni na voljo, je pri nevarnosti podhladitve hladna tekočina vseeno boljša kot nič. Gostja v oddaji je kot osnovno dnevno mero priporočila 30 mililitrov tekočine na vsak kilogram teže. Ženska, ki tehta 50 kilogramov, naj bi tako zaužila vsaj liter in pol tekočine na dan.

Znake podhladitve delimo v tri skupine

Nevarnost podhladitve najprej opazimo kot tresenje, pospešen utrip srca, pogostejše uriniranje in hitrejše dihanje. Prav tako lahko deli telesa, ki so bolj oddaljeni od srca, nekoliko pobledijo. Srednje huda podhladitev, ko povezava med našim gibalnim sistemom in možgani ni več tako dobra, povzroči motnje v koordinaciji, zaradi česar smo lahko bolj nerodni. Uhlji, ustnice, konica nosu, prsti na rokah in nogah ob daljši izpostavljenosti mrazu lahko postanejo modrikasti. Najhujša stopnja podhladitve pa že vključuje življenje ogrožajoče spremembe, kot je padec krvnega tlaka. Takrat se zmanjša prekrvavitev vitalnih organov, pride pa lahko tudi do motenj zavesti, ki se lahko končajo v komi.

Bolje volna in sintetika kot bombaž

"Človek je bolje zaščiten proti vročini kot proti hladu. Kritična telesna temperatura, pri kateri se telesni procesi presnove že bistveno zmanjšajo, je namreč 35 stopinj Celzija," je poudarila dr. Kopčaverjeva. V mrzlih dneh je treba poskrbeti tudi za primerno obleko, "če imamo normalno telesno težo, namreč nimamo podkožne maščobe, ki bi nas grela". Pred mrazom vas bodo najslabše zaščitila oblačila iz bombaža. Veliko bolj grejejo volna in sintetični materiali. Prav tako je slab izolator vlažna obleka, perilo na koži mora biti suho. Ne pozabite tudi na kapo, ki jo danes nosi le še tretjina ljudi. Če ste na mrazu dejavni in se pri tem potite, si je znoj treba brisati, da se ne bi prehladili. Gostja v oddaji je spomnila še, da otroci pozimi potrebujejo eno plast obleke več, kot odrasli ljudje.