Pripravljene dodatke za bogatitev prsti ali izboljšanje njene strukture, zračnosti pa po priporočilu strokovnjakov nanesite spomladi. Tomaž Čufer je v oddaji Na vrtu, ki so jo predvajali na TV Maribor, predlagal nekaj dodatkov, ki jih lahko uporabite na vrtu ali za zasaditve rastlin v korita ali lonce.

Večina vrtičkarjev uporablja kompost, ki je lahko močnejši ali predelan z deževniki. Razlika je v tem, da so močni komposti za rastline lahko škodljivi in jih je treba razredčiti s šoto ali vrtno ilovnato zemljo, medtem ko humus deževnikov ne more narediti škode, saj so hranila vezana v huminskih skupinah. Tovrsten humus ne presega meje 500 mg dušika, kar pomeni, da ne more narediti škode na sejančkih ali sadnih rastlinah, poleg tega je tudi mikrobiološko obogaten, pojasni Čufer.

V zadnjem času vrtnarji uporabljajo tudi biooglje, ki ni gnojilo, ampak samo medij, s katerim ustvarite dobre pogoje za razvoj in zadrževanje mikroorganizmov, ki tla izboljšajo.

Uporabljate ga lahko za različne vrste tal, saj dobro veže vodo, tla prezrači in naredi lažja za obdelavo. "Pri peščenih tleh bo na primer zadržal več vode in povečal mikroorganizme, ki bodo iz manjšega dela organske mase dovajali rastlinam hranila."

Kokosova ali palmina šota je stranski produkt pri proizvodnji različnih produktov iz kokosa in prihaja v glavnem iz Indije in Šrilanke, vendar jo pridelujejo tudi v drugih deželah Daljnega vzhoda. Posamezna kocka ima pet kilogramov in pri vlaženju doseže volumen 60 litrov. Velja prepričanje, da je to kakovostna zemlja, vendar je samo šota, ki ji morate dodati mineralne in biološke snovi, opozarja Čufer. Uporabite lahko tudi lesno šoto, ki deluje v tleh kislo in je nadomestek bele šote. Če jo dodate rastlinam, ki so občutljive na koreninsko gnilobo, to preprečijo eterična olja iglavcev. "Mi jo uporabljamo za rahljanje tal, nižanje pH-ja, poleg tega pa bakterijam na daljši rok nudi nekaj medija, kjer se lahko vežejo," pojasni Čufer.

Mineralni dodatek je vulkanski plovec, ki prihaja iz Italije in v tleh izboljšuje zračne lastnosti, shranjuje vodo in ga lahko uporabite za drenažo. Primeren je za zelenjavni in okrasni vrt, sajenje posodovk in pripravo balkonskih zasaditev. Vodo zadržuje tudi diatomejska glina, ravno tako hranila, predvsem dušikove spojine. Po navadi jo uporabijo za kaktuse in urbane zasaditve, saj dolgo zadržuje vodo, zato je eden izmed dražjih dodatkov. Podobne lastnosti ima tudi zeolit, ki je slovenskega izvora in se uporablja za izboljšanje lahkih peščenih ali težjih ilovnatih tal. Slaba stran je, da viša pH, zato strokovnjaki svetujejo zmerno uporabo.

Kremenov pesek, ki vsebuje več kot 7 odstotkov vezane vode, v pečeh segrejejo, da dobimo majhne kosmiče, ki se jim reče perlit. Če kosmič zdrobite, od njega ne ostane nič, ker ima več kot 90 odstotkov zraka. Z njim izboljšate zračne lastnosti substratov ali tal, zadržuje del vode, vendar ne zadržuje hranil. Primeren je za sajenje potaknjencev, sukulent, dracen, drevesa življenja idr.

Približuje se čas, ko na vrtovih ne bo več zelenjave, razen pri tistih, ki imate rastlinjake. Sicer pa lahko zelenjavo gojite tudi na okenskih policah. Na pladenj posejete mikrozelenjavo, to so različne solate, kapusnice, špinača, rukola, zelišča idr., ki jih porežete, ko razvijejo majhne listke. Mikrozelenjavo lahko posejete na pladenj z dobro namočeno podlago iz kamene volne ali filca, oziroma v substrat, ki ga prekrijete s folijo zaradi zadrževanja vlage in hitrejše kalitve. Če boste zelenjavo sejali v substrat, ga spomladi dodajte na vrt, kjer bodo njegove sestavine izboljšale vrtna tla.