Vendar ga takrat ni junaka, ki bi nam pomagal. Na spletu in v knjižnicah je na stotine knjig in nasvetov, kako se obnašati na raznih slavnostnih dogodkih, kakšen pribor uporabiti, iz katerega kozarca piti itd. Tokrat smo se ustavili v cerkvi, restavraciji in hotelu.

Obisk cerkva in mošej
Ljudje smo zelo razposajeni in dobre volje, ko gremo na potovanje, in pogosto niti ne pomislimo, da morda koga motimo. Predvsem sakralni objekti, ki so še vedno namenjeni obredom, so kraji, kjer se morate kulturno obnašati in ne motiti vernikov pri njihovih obredih. Ravno tako se je treba že pred obiskom dobro podučiti o tem, kako moramo biti oblečeni.

Tudi turisti se morajo za obisk cerkve dostojno obleči, tako ženske ob vstopu v mošejo ne smejo nositi kratkih hlač ali se morajo pokriti z ruto, vsi pa se morajo sezuti. V katoliških, pravoslavnih in evangeličanskih cerkvah so moški odkriti, medtem ko so v sinagogi pokriti.

Med bivanjem v hotelu se lahko stkejo prijateljstva
Ljudje smo danes veliko na poti, predvsem od julija do konca septembra je po navadi zasedenost hotelov najvišja, zato je pametneje rezervirati sobo vnaprej, tako smo brez skrbi, da bomo med dopustom ostali brez strehe nad glavo. Nekateri, bolj pustolovsko naravnani, pa gredo na slepo srečo in najdejo odlično sobo in postrežbo. Če se vam pripeti kakšen neljubi dogodek in niste zadovoljni z nastanitvijo, zaplete rešujte na kraju samem. Vsekakor je učinkovitejši pogovor kot pisanje pritožb iz domačega naslonjača, ki niti nimajo več takega učinka.

Predvsem pa skušajte ostati mirnih živcev, čeprav je včasih to sila težko. V manjših hotelih in počitniških naseljih se gostje po navadi med sabo pozdravljajo in včasih se v času počitnic stkejo kratka prijateljstva ali daljša znanstva. V večjih hotelih je to redkost, čeprav vam nihče ne bo zameril prijaznega 'dobro jutro'. Večina se mora marsičemu odreči, da si lahko privošči dopust, in si želi le ljubega miru. Zato morda ne bo odveč omeniti, da sosedje ne želijo poslušati vaše radijske ali televizijske postaje, pa če se še tako trudite biti prijazni. Nekaterim je pomembno, da se spočijejo, dobro naspijo in izkoristijo prosti čas za raziskovanje novih krajev. Račun za hotelske storitve se po navadi plača na koncu, receptorju pa se pusti napitnina, če je naredil kaj posebnega za vas in se dodatno potrudil. Ponekod je obvezna, drugod ne, nikjer pa se je ne bodo odrekli. Če se vam pripeti, da ste v hotelu kaj pozabili, vam hotelirji po navadi to pošljejo na vaš naslov, vseeno pa jih na to tudi opozorite, ker včasih se ni dobro zanašati na njihovo prijaznost. Če je pozabljeni predmet večje vrednosti, jim v zahvalo pošljite drobno pozornost v obliki nagrade.

Ob zelo praznem želodcu raje ne preizkušajte novih gurmanskih poslastic
Včasih so lahko v gostilne in restavracije hodili sami zgolj moški, dame le v spremstvu. Danes ni več tako. Še vedno pa velja, da najprej vstopi moški in nato dama, čeprav je tudi to pravilo bolj izjema kot nuja. Natakar mora jedilni list najprej ponuditi ženski, nato moškemu. Če so ti na mizi, ga moški ponudi ženski in mlajši starejšemu. Ob povabilu znanca na kosilo ali večerjo v restavracijo ne naročite le skromne solate, saj bi povabljenec to lahko razumel, kot da ga na tihem pozivate k varčevanju.

Včasih so imena jedi izbrana zelo domišljijsko in človek nikakor ne more razvozlati, kaj naj bi pod določenim imenom pričakoval. Natakar je zato, da vam pojasni in priporoči kaj slastnega. Jedi naroča vsak zase, le kadar je večja družba, gostitelj po navadi naroči za vse. Če med obiskom restavracije opazite znanca, mu prikimajte, lahko pa stopite do omizja in izmenjate nekaj besed. Če kričite prijatelju z enega hriba na drug, vam glasnega govorjenja ne bo nihče zameril. V restavraciji pa predvsem tisti, ki imate že po naravi to danost, da glasneje govorite, imejte v mislih, da za sosednjo mizo sedijo gostje, ki bi se tudi radi pogovarjali in predvsem slišali drug drugega ter v miru pojedli, ne da bi poslušali vaše prigode, pa če se vam zdijo še tako zabavne.

Pojesti vse ali nekaj pustiti?
Ko vam jed servirajo na krožniku in nimate vpliva na količino, vas ne bo nihče črno gledal izpod čela, če boste kaj pustili. Če pa so to pladnji, s katerih si sami postrežete, si naložite le toliko, da boste lahko z užitkom in tekom pospravili vse.

Dandanes ni več moderno, da se na krožnikih pušča hrana, saj trenutne razmere tega ne dopuščajo več. Jed, s katero niste zadovoljni, reklamirajte in zahtevajte drugo. Seveda pri tem ni treba preglasno govoriti in kriliti z rokami, lahko pa mirno poveste natakarju, da je meso premalo pečeno, da je pivo natočeno samo do polovice vrčka, da ste dobili hladno prilogo in podobne stvari, ki vas lahko doletijo v restavraciji. Če se vam zdi račun previsok, prosite natakarja, naj ponovno preveri, ali je vse pravilno odtipkal in se le ni kje zmotil.

Še vedno pa si velja zapomniti, da če niste prepričani, kaj se pod določenim imenom na jedilnem listu skriva, pocukajte za rokav natakarja, naj vam podrobneje razloži, kaj boste dobili na krožniku. Sicer boste lahko preveč presenečeni in boste iz restavracije odšli še bolj lačni, kot ste prišli. Z drugimi ravnajte tako, kot želite, da drugi ravnajo z vami. V restavraciji, trgovini, na pošti in še kje bodite obzirni in se ne znašajte po nepotrebnem nad uslužbenci, kot imajo to nekateri veselje. Na prijaznost je težko odgovoriti z nerganjem, ki nikomur ne koristi.