Sogovorniki iz Srbije, Velike Britanije in Švedske so v oddaji Slovencem po svetu pripovedovali o njihovih aktivnostih po ohranjanju slovenskega jezika in kulture ter želji ostati v stiku z rojaki v Sloveniji, novih izkušnjah in priložnostih v tujini. Za slovensko kulturo in tradicijo se zanimajo tudi mlajše generacije, ki v nekaterih državah obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine in so dejavne v društvih.

Slovenci v Novem Sadu
V Novem Sadu Društvo Slovencev Kredarica vsako leto pripravi tridnevno tradicionalno prireditev, ki predstavlja slovensko glasbo, umetnost, tradicijo in literarno ustvarjanje. Elza Ajduković, predsednica upravnega odbora slovenskega društva Kredarica: »Zaradi velikega zanimanja pri sodelujočih smo pred petimi leti prišli na idejo, da bi delovanje razširili in postavili tradicionalno prireditev v okvir kulture ter se povezali s tukajšnjo publiko. Vsako leto imamo tudi kaj novega in tako združujemo vse dejavnosti našega društva.«

Društvo je letos praznovalo 20. obletnico. Osnovni namen za ustanovitev društva je bil negovanje slovenskega jezika skozi pesem in poezijo. Vsako leto je pri potomcih Slovencev zanimanje za učenje slovenskega jezika, tradicije in kulture vse večje. Letos imajo več kot 90 učencev, saj zanimanje narašča zaradi ambicij po študiju v Sloveniji, zato sodelujejo tudi z različnimi institucijami (Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvom za izobraževanje, Zavodom za šolstvo idr.). Na raznih srečanjih se stkejo trdne prijateljske vezi med Slovenci v Srbiji in domovini. Slovenska skupnost v Novem Sadu šteje okrog 2000 članov.

Ljubezen in ambicije so jo vodile na Nizozemsko ter pozneje v Veliko Britanijo V Pragi, kjer je bila na izmenjavi sedem mesecev, je Bojana Selinšek spoznala fanta z Nizozemske, kjer je naredila prakso s področja nevrobiologije jezika. »Vedela sem, da me pot glede na mojo zvezo in ambicije vodi v tujino. Želela sem napisati magistrsko raziskavo v angleščini, saj sem menila, da bi mi to pomagalo pri mojih začetkih v Angliji in dokazovanju znanja angleščine. Nato sem tu dobila tudi prvo redno službo. Za gradnjo kariere je to odlično okolje. Priznam pa, da sem se teh podvigov vedno lotevala z malce strahu, ki je imel velike oči, dokler nisem naredila koraka naprej.« Tudi službo je v Oxfordu dobila precej hitro.

Blizu ji je mednarodno okolje in v takem okolju si želi tudi ostati. To, da lahko živi v tujini, vidi kot prednost, saj danes ni težko potovati, poleg tega lažje ostaneš povezan z domačimi preko različnih omrežij. »To mislim, da je izredna prednost, ki bi jo moral vsak izkusiti vsaj enkrat v življenju, pa četudi je to samo za nekaj mesecev. Vedno pa zatrjujem, da je meni boljša domača gruda kot na tujem zlata ruda. Še vedno imam željo, da se enkrat vrnem.«

Pravi, da je Anglija za mlade navdušence zelo spodbudno okolje, saj lahko razviješ svoje talente v večji meri kot v Sloveniji. V Oxfordu srečuje ljudi z vseh koncev sveta. Tuja ji je le britanska vljudnost, saj meni, da je bolj površinska kot pristna.

Dopolnilni pouk slovenščine v švedskem mestu Gävle V mestu Gävle, približno 200 km od švedske prestolnice, poteka dopolnilni pouk na slovenski šoli, ki ga otroci radi obiskujejo. »Pouk poteka od januarja, ko je Ministrstvo za šolstvo potrdilo sredstva in me potrdilo kot učiteljico slovenskega dopolnilnega jezika. Pobudo so dali starši, ki so prej hodili na slovenščino v Stockholm,« je povedala Dani Stražar. Učenci so potomci slovenskih staršev. Srečujejo se na vsakih 14 dni običajno od štiri do pet ur.

Oddajo Slovencem po svetu: Možnost doživetja tujine bi morali imeti vsi! je pripravila Lili Brunec. Poslušate jo lahko na:
https://radioprvi.rtvslo.si/2017/11/slovencem-po- svetu-145/.