Ker je bil dom premajhen, so se oskrbovanci domov družili pod šotorom na metliškem trgu.

Z veseljem smo pripravili današnji dogodek, je zbrane pozdravila Ivica Lozar, direktorica doma starejših Metlika, ki letos praznuje 65 let delovanja. "Osredotočili se bomo na zgodbo moža in žene, ki že nekaj časa živita v domu. Soprog je povedal: v dom sem prišel, ko je soproga zbolela, in v to sva bila nekako prisiljena. Na začetku sem bil malo depresiven, nisem se takoj dobro znašel. Sem pa že po mesecu dni prišel k sebi in normalno zaživel. Če bi vedel, kakšno je življenje tu v domu, bi prišel že prej. Doma moraš vse narediti sam, tukaj pa je za vse poskrbljeno." Kot je dejala, so izkušnje oskrbovancev različne: nekateri se privadijo na življenje, spet drugi nenehno sanjajo o vrnitvi domov.

"Radi pojemo, tudi če nimamo pevskih vaj, kar med sabo zapojemo stanovalke," je dejala Zinka Selakovič, oskrbovanka v domu starejših Metlika. "Jaz se ne počutim, da je tako hitro starost prišla, kakor je, jaz se počutim še mlajša," pa je dejala Marija Kotnik iz doma starejših Kočevje.

"Tokratno srečanje zaznamuje tako uradni začetek evropskega projekta centra aktivnosti kot uradno otvoritev zaključne naložbe energetske sanacije doma starejših občanov, na katero smo lahko vsi skupaj zelo ponosni," je zbranim dejala Breda Božnik, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Pester program, v katerem so med drugim sodelovali oskrbovanci domov, otroci iz vrtca in učenci metliške osnovne šole, je popestril dan druženja, ko so lahko oskrbovanci delili svoje zgodbe, pa tudi tegobe. Program so popestrile tudi plesalke društva za širjenje kulture flamenka Luna Gitana iz Ljubljane, njihov nastop pa ni bil naključje. Rudi Mraz, oče ene od nastopajočih, Špele Karba, je namreč oskrbovanec metliškega doma za upokojence in ima častitljivih 99 let in pol. Kot je povedal, se že veseli jeseni, ko bo dopolnil 100 let, ko bodo njegov jubilej tudi primerno počastili.

Organizatorji so poskrbeli tudi za različne družabne igre in srečelov, seveda pa ni manjkalo tudi belokranjskih dobrot s tradicionalno belokranjsko pogačo na čelu.

Več o dogajanju si poglejte v prispevku Petre Držaj.