Na nedavni sklepni konferenci projekta AHA so deležniki predstavili priporočila in predloge ukrepov za vključitev v strategijo staranja za Slovenijo na treh različnih področjih, in sicer na področju podaljšanega zaposlovanja in odloženega upokojevanja, dolgotrajne oskrbe ter zdravega in aktivnega staranja, kamor spada preventiva padcev v starosti, predupokojitvene dejavnosti, opolnomočenje in staranje v digitalni družbi.

Na MDDSZ-ju poudarjajo medgeneracijsko sodelovanje. Demografskih sprememb se zavedajo tudi na MDDSZ-ju, zato so takšni projekti in posveti nujni za načrtovanje celovite strategije odziva Slovenije na starajoče prebivalstvo, ugotavlja ministrica dr. Anja Kopač Mrak. "Slovenija potrebuje novo nacionalno strategijo, s katero bi določili okvir in podlage za organizirano odzivanje na proces staranja prebivalstva in s katero bi omogočili kakovostno in dejavno staranje prebivalstva ob upoštevanju načel medgeneracijske solidarnosti in sodelovanja," je poudarila Kopač Mrakova. "Vse, kar delamo, delamo za dobro ljudi!"

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je povedala, da morajo vsi sodelujoči poiskati najboljše možne rešitve, ki bodo prispevale k zdravemu in aktivnemu staranju in zagotovile stabilen način financiranja tega sistema. "Že nekaj let iščemo sistemske rešitve dolgotrajne oskrbe, ki bodo celostno uredile področje socialnega in zdravstvenega varstva starejše populacije. Pri tem se zavedamo, da je medsektorsko sodelovanje nujno." Dodala je še, da je v sklepni fazi sprejetje resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za naslednje desetletno obdobje, ki so ga poimenovali 'Skupaj za družbo zdravja'. To je ključen dokument na področju zdravja, ki vključuje rešitve za vse populacijske skupine slovenskega prebivalstva na področju življenjskega sloga, duševnega zdravja in preprečevanja različnih kroničnih bolezni.

"Pri vseh spremembah pa nikoli in nikdar ne pozabimo na to, da vse, kar delamo, delamo za dobro ljudi. Zdravstveno in socialno varstvo sta temelj socialne varnosti in socialne države, kar Slovenija je in mora tudi v prihodnje ostati," je sklenila Kolar Celarčeva. Povečuje se delež prebivalstva, starega nad 65 let. V Sloveniji se prebivalstvo hitro stara, saj je vse večji delež starih nad 65 let, medtem ko se delež aktivnega prebivalstva zmanjšuje.

V starostni strukturi prebivalstva bo prišlo v naslednjih letih do korenitih sprememb, saj naj bi bilo do leta 2060 že 35 odstotkov prebivalstva starega nad 65 let. Ob tem je dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš pojasnila: "Demografske spremembe in staranje v naši družbi so naša realnost. Projektni izračuni, razprave z deležniki in testiranje dobrih praks v našem prostoru kažejo na to, da bo slovenska družba že čez dvajset let precej drugačna. Zato je edina modra odločitev, da smo se lotili izzivov, pregledali scenarije, iskali konkretne rešitve in pripravili konkretne predloge ukrepov."

Pri tem morajo sodelovati vse generacije, saj je to edina možnost, da bodo lahko vsem prebivalcev Slovenije omogočili aktivno in zdravo starost, kar je tudi dolgoročni cilj projekta. Starostna meja do upokojitve se bo daljšala. Zaradi večjega deleža upokojencev se bo podaljševal tudi čas prejemanja pokojnine, česar obstoječi pokojninski sistem ne bo vzdržal. Zato je nujno potrebna reforma, ki mora zagotavljati primerno višino pokojnin, solidarnost in izvedljivost v praksi. Za njeno izvedljivost pa so potrebne spremembe na trgu dela, kar pomeni podaljšano zaposlovanje.

Stopnja delovne dejavnosti se bo pri starejših delavcih zvišala, in sicer pri tistih, starih od 55 do 65 let in celo v skupini starih od 55 do 74 let. Za podaljšano zaposljivost pa so odgovorni posamezniki, podjetja in država, poudarjajo deležniki v projektu AHA. Posamezniki morajo ves čas skrbeti za zdravje, izobraževanje in usposabljanje. Podjetja pa bodo morala spodbujati sodelovanje mlajših in starejših zaposlenih ter prilagajati pogoje dela starostni strukturi zaposlenih, kar pomeni skrbeti za promocijo zdravja in razvoj kadrov ter omogočiti usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja.

Naloga države pa je, da poskrbi za informiranje posameznikov in podjetij, spodbuja starejše k daljši delovni aktivnosti in podjetja, da se pravočasno spopadejo z dolgoživo družbo. Predupokojitvene dejavnosti prispevajo k dejavnemu življenju po upokojitvi. Ponekod v Sloveniji že uvajajo predupokojitvene dejavnosti in so tako delodajalci kot delavci pred upokojitvijo z njimi zadovoljni. Njihovo izvajanje omejuje to, da so programi v večini primerov plačljivi. Do zdaj jih je izvajala Univerza za tretje življenjsko obdobje, čeprav niti v Sloveniji niti v drugih državah EU-ja še ni sistemske prakse za izvajanje predupokojitvenih dejavnosti. Namen ukrepa je, da s predupokojitvenimi dejavnostmi ozavestijo starejše delavce, jih opremijo z znanji in veščinami za uspešno življenje po upokojitvi ter jim omogočijo dejavno staranje. Ob tem morajo vsakemu upokojencu zagotoviti vključitev v lokalno skupnost in ozavestiti politične predstavnike ter druge deležnike o pomenu dejavnosti pred upokojitvijo.

Preventiva padcev
Na strokovnem srečanju so predstavili predloge za celovito preventivo padcev med starejšimi v Sloveniji v naslednjem desetletju. Cilj je, da v naslednjih letih zmanjšajo število padcev za 10 odstotkov. Prizadevajo si, da bi povezali različne strokovnjake, tako fiziatre, fizioterapevte, farmacevte in druge ter preventivo padcev vključili v program referenčnih ambulant. Vključiti želijo tudi izkušnje domov za starejše in opredeliti njihovo vlogo in pristojnost v lokalnem okolju ter podpreti dejavnost rekreativnih in športnih organizacij. Želijo vzpostaviti nacionalni center padcev, se pravi oblikovati pilotni projekt beleženja padcev, pogojev in okoliščin, v katerih so se zgodili.

Prizadevajo si, da bi pripravili tudi čim več preventivnih programov za zmanjšanje padcev in podprli dejavnosti društev kroničnih bolnikov, kjer so padci še pogostejši, na primer pri osteoporozi, parkinsonovi bolezni, demenci itd. Predvsem pa želijo poudariti pomen gibanja in ohranjanja gibljivosti ter ravnotežja, ozavestiti prebivalce o vplivu zdravil in prehrane na pojavnost padcev.

Storitve dolgotrajne oskrbe mora financirati socialno zavarovanje. V delovnem svežnju so obravnavali različna vprašanja in pri tem vključili različne deležnike, tako domove starejših občanov, nevladne organizacije in sindikate. Primere dobrih praks pa so iskali na centrih za socialno delo in v patronažni službi. "Na podlagi predlaganih ukrepov smo določili raven organiziranosti, kjer ugotavljamo, da je na nacionalni ravni potrebna sistemska ureditev zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo opredelila njene dejavnosti, načine financiranja, vzpostavila sistem nadzora in ustrezno informacijsko podporo," je pojasnila Janja Drole. "Ugotavljamo, da mora večjo skrb in odgovornost pomoči starejšim zagotoviti lokalno okolje, ki mora najprej pripraviti celovito analizo potreb in na podlagi tega poiskati odgovore ter pripraviti programe, ki bodo usmerjeni na uporabnika s poudarkom na skupnostni oskrbi in z ustreznim vključevanjem neformalnih oskrbovalcev in nevladnih organizacij," je poudarila Droletova.

Dolgotrajna oskrba mora biti zakonsko opredeljena dejavnost, ki bo zagotavljala enovit integriran sistem, vključevala merila za upravičenost storitve in vzpostavitev mreže, omogočen pa mora biti tudi način spremljanja, izvajanja in vrednotenja vseh storitev. Odločitev o financiranju prepuščajo ministrstvu, vendar menijo, da je treba pripraviti realno oceno potreb. Delovna skupina je enotna, da mora financiranje temeljiti na načelu socialnih zavarovanj, tako bo zagotovljeno, da bo storitev dostopna vsem uporabnikom. Pomembno vlogo pri dolgotrajni oskrbi pa ima lokalno okolje. Starejšim je treba omogočiti, da bi čim dlje živeli v domačem okolju, kar pomeni, da se mora na lokalni ravni opraviti analiza potreb in na podlagi tega pripraviti ustrezne programe.

Deležniki projekta poudarjajo, da bi morali v slovenski družbi izboljšati položaj starejših zaradi ohranjanja medgeneracijskega sožitja v družbi. Izkoristiti bi morali znanje in izkušnje starejših, ki omogočajo razvoj družbe, ter okrepiti medgeneracijsko sodelovanje. Predvsem pa bi morali razbiti nekatere stereotipe in jim v informacijski dobi omogočiti kakovostno in dostopno izobraževanje. Zavedati bi se morali tudi tega, da lahko že sami starejši veliko naredijo za boljši vsakdan sebi enakih.

"Na NIJZ smo kot koordinatorji projekta zadovoljni, da smo lahko vodili odličen tim strokovnjakov, dosegli projektne cilje in predvsem, da smo v proces vključili številne deležnike. Želimo si, da bi predlagani ukrepi zaživeli v dobro nas vseh v vsakodnevni praksi," je sklenila vodja projekta, dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš.