Kot so sporočili z MZZ-ja, so primopredajo izvedli potem, ko sta zunanja ministra Slovenije in Srbije Karl Erjavec in Ivan Mrkić na skupni seji vlad 2. oktobra v Beogradu o tem podpisala pismo o nameri. S tem sta razrešila večletno nesoglasje glede razdelitve pripadajočega zemljišča, na katerem stoji rezidenca, in postavila temelje za realizacijo primopredaje objekta na temelju prijateljskega sodelovanja med državama ter iskanja kompromisne in za obe državi zadovoljive rešitve.

Primopredajo bi sicer na podlagi resolucije predstavnikov držav naslednic morali izvesti najpozneje do 31. avgusta 2011, a se to ni zgodilo zaradi nestrinjanja med Slovenijo in Srbijo glede velikosti pripadajočega zemljišča.

Od predstavnikov Srbije je rezidenco v Rimu prevzela posebna komisija zunanjega ministrstva, ki jo je vodil generalni sekretar ministrstva Tomaž Kunstelj. Komisiji sta se na terenu tudi dokončno dogovorili o poteku razmejitvene črte, ki v skladu z dogovorom med ministroma obema objektoma - rezidenci in objektu v srbski lasti - zagotavlja funkcionalnost in samostojnost. S tem dejanjem se je uredilo in končalo pomembno odprto nasledstveno vprašanje med državama, so še sporočili z MZZ-ja.

Zadnje predstavništvo
S tem je Slovenija prevzela zadnje diplomatsko-konzularno predstavništvo nekdanjega SFRJ-ja, ki mu je pripadlo v okviru leta 2006 razdeljenih 45 objektov v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V tem okviru je Slovenija že prevzela veleposlaništvo v Washingtonu in konzulat v Milanu, leta 2011 pa je na Slovenijo uradno prešlo tudi lastništvo generalnega konzulata v Celovcu, ki ga je uporabljala že od osamosvojitve.

Kot je pojasnil slovenski visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec, so se države naslednice do zdaj dogovorile o razdelitvi že okoli 80 diplomatsko-konzularnih predstavništev nekdanjega SFRJ-ja. Ob omenjenih so Sloveniji pripadla še predstavništva v tanzanijskem Dar es Salaamu, Maroku, Maliju in Braziliji, a primopredaj še ni bilo. Države morajo razdeliti še okoli 50 predstavništev, pri čemer bo glede na 16-odstotni delež Sloveniji pripadlo še od pet do sedem poslopij.

Ob tem mora Srbija še razkriti predstavništva, ki niso bila zavedena ob podpisu sporazuma o nasledstvu leta 2001. Gre za vojaška predstavništva v tujini, stanovanja in nekaj zemljišč, ki so bila last SFRJ-ja. K temu se je sicer Beograd zavezal že leta 2009 na zadnjem sestanku visokih predstavnikov, a do zdaj tega še ni storil.