Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji prejemnik zlatnika poezije, pesniškega priznanja za življenjski opus in ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, je vsestranski ustvarjalec – predvsem pa pesnik z veliko začetnico – Milan Jesih.
Poletje 1931 je bilo v marsičem podobno letošnjemu. Gradilo se je v mnogo krajih po Sloveniji, še posebej v Ljubljani, ki je bila videti kot veliko gradbišče.
Poleti 1931 so pri gradnji nove stanovanjske hiše v središču Ljubljane odkrili ostanke obzidja rimske Emone.
Prispevek z zanimivim naslovom "Potres neznano kje" je prinašal vest o močnem potresu, ki se je dogodil nekje med južno Afriko in osrednjo Azijo ali pa celo na Japonskem.
"Dediščina vse bolj predstavlja del rešitve, in ne le problema," je poudarila Saša Dobričić z Univerze v Novi Gorici na tretjem posvetu, ki je bil osredinjen na dediščinsko znanost kot instrument povezovanja med vedami.
V današnjem sprehodu v leto 1931 si bomo ogledali, kako so v časopisju opisovali lepote mariborskega mestnega parka ter nekaj težav z neubogljivimi obiskovalci, s katerimi se je spoprijemal čuvaj mestnega parka.
Po enoletnem premoru zaradi pandemije se letos vrača festival glasbenega gledališča Richarda Wagnerja, ki že 145 let zaznamuje nemško mesto Bayreuth. Tokratno dogajanje v nedeljo odpira Leteči Holandec, znamenita opera o ladji duhov.
Pod gladino beneške lagune se morda skrivajo ostanki rimske ceste. Raziskovalci so s sonarjem odkrili arheološke ostanke na morskem dnu ob kanalu Treporti, vzhodno od osrednjega dela Benetk, za katere je doslej veljalo, da so bile zgrajene v 'pustinji'.
Današnji prispevek nas bo popeljal v leto 1931, ko velik del današnje Slovenije še ni imel električne energije. Izgradnja daljnovoda Velenje–Črnuče je bila zato še toliko pomembnejša.
"V Betnavskem ribniku se godijo čuda." S temi besedami se je začela precej nenavadna vest, objavljena v časopisu Slovenec, 15. julija 1931.
V novi knjigi intervjujev je papež Frančišek razkril svojo veliko ljubezen do filmske umetnosti. Knjiga teologa in filmskega strokovnjaka Daria Edoarda Vigana, naslovljena Lo sguardo: Porta del cuore (Pogled: Vrata srca), bo v teh dneh izšla v Italiji.
Muzej Richarda Wagnerja bo tik pred festivalom v Bayreuthu, posvečenim stvaritvam tega skladatelja, sploh prvikrat v zgodovini na ogled postavil originalno, 414 strani dolgo ročno napisano partituro opere Leteči Holandec. Festival se začne 25. julija.
Začenja se vseevropski festival zborovskega petja Europa Cantat, ki v trenutnih razmerah zahteva prilagoditev vsebin. Festival, ki se bo sklenil 22. julija, se bo odvijal na štirih prizoriščih po Ljubljani in na festivalski spletni televiziji EC TV.
Pretekli konec tedna je umrla Renee Dorleac. Francoska igralka, ki je zaslovela z imenom Renée-Jeanne Simonot, je imela za seboj dolgo gledališko kariero; 30 let je nastopala v znamenitem pariškem Odeonu. Dočakala je častitljivih 109 let.
V puščavi na jugu Iraka so odkrili starodavno urbano naselje, začetki katerega naj bi segali v predbabilonske čase. Ekipa ruskih in iraških arheologov se je do odkritja dokopala v iraški pokrajini Di Kar, približno 30 kilometrov od starodavnega mesta Ur.
Kar nekaj let je minilo, odkar je med zastopanjem svoje domovine na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu leta 1930 življenje tragično izgubil telovadec Anton Malej.
Arheologi, ki opravljajo izkopavanja na Dunajski cesti, so odprli kamnito skrinjo, ki je bila v grobu severnega emonskega grobišča in domnevno izvira iz druge polovice prvega stoletja. V njej so bile shranjene steklena žara z ostanki kosti in steklenice.
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval Zorka Simčiča za literarni opus, Mirsada Begića za kiparski opus in Stanislavo Gregorič za glas o domovini med Slovenci v Avstraliji. Odlikovanja jim je podelil na slovesnosti v predsedniški palači.
Po delni prenovi po dolgem času v središču Preddvora vrata znova odpira grad Dvor. Grad, po katerem je preddvorska občina dobila ime, so nekoč že uporabljali za turistične dejavnosti.
"Bil je mojster slovenske satire in karikature, ost je naperjal proti sebi, kazal na hibe prijateljev, predvsem pa se je lotil zlorab politikov in zablod vsakdanjih ljudi." Ta opis se nanaša na Hinka Smrekarja, ki mu posvečajo razstavo v Narodni galeriji.
Neveljaven email naslov
