Množica obiskovalcev je imela kaj videti; med drugim so ― po starem ― izdelali splav, flosarji pa so v svoje vrste s krstom sprejeli novega člana, zelenca, kot mu rečejo. Bogata naravna krajina in reka sta Ljubenčanom v preteklosti omogočili bogat razvoj lesne panoge, in, pravijo, če si Ljubenčan, preprosto moraš biti flosar.

"Preživljali so se s tem, da so les, ki ga imamo tu v tej naši dolini res na pretek, razžagali in ga potem v splavih, v flosih prepeljali nižje do Zagreba, Beograda in tudi naprej do Črnega morja," je pojasnil tradicijo Franjo Naraločnik, župan Ljubnega ob Savinji.

Na cilju so flos razvezali, deske očistili in jih prodali - in to edinstveno etnografsko tradicijo domačini danes peljejo naprej. "Tradicija se mora peljati, ohranjanje kulturne dediščine Zgornje Savinjske doline in spomin na tiste čase. In so šli - tako kot včasih," pravi Martin Juvan. "Pobi, zdaj pa gremo - ajde - nehajte pit, gremo delat." Potem so kot včasih ob kozarčku rujnega, tako znanem zgornjesavinjskem želodcu in kruhu preizkusili zelenca.

Da je naštel jezove, ušpičil kol in nato prisegel: "Meni veliko pomeni, moji stari starši so bili holcerji v planini, oni so pripravljali les za flos," je dejal flosarski krščenec Uroš Krajnc. Številni obiskovalci so v prireditvi uživali. Lahko so si ogledali še oblikovanje figur z motorno žago, pa stojnice z lesom, suho robo, se pogostili z jedačo in pijačo.