Na razstavi so predstavljeni piskri 17 avtorjev, ki so jeseni leta 2011 na lončarsko-keramični koloniji v Budnarjevi domačiji v Zg. Palovčah nad Kamnikom iz različnih glin oblikovali posodje na lončarskem vretenu ter drugih keramičnih tehnikah.

Sodelovali so izdelovalci na Kamniškem; od tradicionalnih do sodobnih lončarjev in keramikov, ter člani Društva keramikov in lončarjev Slovenije.

"Lončen pisker ali lonec spremlja človeka od začetka kulturne zgodovine. Lonec mu je služil za shranjevanje, prenašanje, peko, kuhanje sebi, družini in živini, za pranje perila in še za kakšna druga vsakodnevna opravila," je v raziskavi o piskru iz črne kuhinje zapisala soavtorica razstave. Tatjana Hlačar.

V slovenskem etimološkem slovarju najdemo verjetno razlago pomenskega razvoja besed pisker, piskrc, piskerček; od prvotnega pomena besede pekarna, peč, pekač do lonca. Beseda lonec etimološko ni dokončno pojasnjena, pojasnjuje Hlačarjeva.

Vsak pisker ima tudi svojo zgodbo, od kod je prišel, za kaj in koliko časa se je uporabljal ter podobno. Na primer: "Pisker je k hiši prinesla sestra, ki se je v Komendi učila za šiviljo," ali pa: "Pisker sem kupil pred šestdesetimi leti na sejmu v Lukovici, v njem smo hranili kis," ali pa: "Pisker sta prinesla mama in oče, ko sta prišla iz Tuhinjske doline, ko pa so prišli štedilniki, smo vse lonce zmetali stran.”

Kako nastane pisker?
Še pred današnjim odprtjem razstave pa se lahko od 17. ure dalje udeležite predstavitve nastanka piskrov. Na koncu dogodka vas bo čakala krompirjeva "župa" iz piskra iz črne kuhinje Budnarjeve domačije. Razstavo si lahko ogledate do 29. novembra, vsak dan med 10. In 18. uro.