Montreal stoji na istoimenskem otoku Montreal ob sotočju rek Sv. Lovrenca in Ottawe in je 200 km oddaljen od Ottawe. Zgodovinsko in arhitekturno zanimivo mesto si z angleščino ne moreš veliko pomagati, ko sprašuješ za informacije. Mimogrede se ti zgodi, da vprašaš za informacijo nekoga, ki je prav tako prišlek, tako da vprašanje ostane brez odgovora.

Danes je to mesto z močno razvito industrijo in gospodarstvom, kjer išče svojo priložnost tudi veliko priseljencev.

Med raziskovanjem mesta peš, s kolesom ali skuterjem boste na eni strani opazili moderne stolpnice in na drugi strani stari del mesta, ko se boste počutili, kot bi se vrnili za nekaj stoletij nazaj. Vmes pa se lahko odpočijete v številnih parkih, ki z zelenimi površinami delujejo kot pljuča mesta.

V enem dnevu se sprehodite skozi štiri različne ekosisteme Severne Amerike
Če se odpravite v Montreal v poletnih mesecih, potem se morate ustaviti v Muzeju narave, ki obsega Biodome, muzej insektov, botanične vrtove in planetarij.

V zgradbi Biodoma, ki je v neposredni bližini olimpijskega stadiona z razglednim stolpom, kjer so bile leta 1976 olimpijske igre, je na ogled več kot 4500 živali 250 različnih vrst in 500 različnih rastlin. Stavba je zgrajena znotraj velodroma, ki je bil narejen za poletne OI. Od blizu lahko vidite papige in druge vrste ptic, rise, bobre, krokodile, različne vrste rib, cesarske pingvine, ki se nastavljajo objektivu, skratka, spoznate živalstvo in rastlinstvo, značilno za Ameriko. Če uživate v naravi in opazovanju živali, potem se boste tu zagotovo sprostili. Za obisk se raje odločite sredi tedna, saj je ob koncu tedna večja gneča.

V Biodomu se sprehodite skozi štiri različne ekosisteme ter v vsakem posebej spoznate rastlinski in živalski svet. Vlažen in topel zrak, vreščanje različnih papig, lenivci in kače pomenijo, da ste v tropskem gozdu, ki je značilen za južnoameriški deževni gozd. Nadaljujete po divjini, značilni za Severno Ameriko, saj je laurentinski gozd replika za severnoameriški ekosistem. Srečate se tudi z življenjem ob reki Sv. Lovrenca, saj je bil ekosistem narejen na podlagi opazovanja rastlinstva in živalstva v zalivu reke. Na koncu vstopite še v četrti ekosistem, ki je značilen za Arktiko in Antarktiko, kjer lahko vidite tudi hranjenje pingvinov, če ste tam ravno pravi čas.

Botanični vrtovi
Le nekaj minut hoda od Biodoma se napotite na ogled botaničnih vrtov, ki jih sestavljajo kitajski in japonski vrtovi, vrtovi prvotnih prebivalcev Kanade in gorskega rastlinja. Začetek septembra že večina cvetlic odcveti, še vedno pa se je zanimivo sprehoditi med različnimi vrstami umetniško oblikovanih bonsajev in stavbami, ki so zgrajene v kitajskem ali japonskem slogu. Nekaj materiala za postavitev kitajskih vrtov so prinesli celo iz Šanghaja. Javorjeva in borova drevesa ter totemi pa že nakazujejo na kulturo prvih prebivalcev.

Ob vročih dneh imate na več mestih možnost, da se odžejate, saj se vrtovi raztezajo na nekaj hektarih, kar pomeni, da je sprehod lahko kar dolg. Če imate dovolj časa, se lahko udeležite tudi kakšnega dogodka, ki ga organizirajo v botaničnih vrtovih. Predvsem pa se sprostite in uživate ob različnih vonjih cvetlic in dreves. Botanični vrt v Montrealu je tretji največji na svetu, prekašajo ga le še vrtovi v Londonu in Berlinu.

Metulji, mravlje, pajki …
Zagotovo me je najbolj navdušila zbirka metuljev, saj si niti v sanjah človek ne more predstavljati, da je na svetu več kot 175.000 vrst metuljev in vešč. V Quebecu jih je približno 2.900. Običajno so barve metuljev svetlejše kot barvni odtenki vešč. Poleg metuljev so na ogled tudi pajki, mravlje, muhe, čebele, ki jih je v Quebecu več kot 400 različnih vrst, ose, različni hrošči, paličnjaki, skratka, insekti vseh vrst, ki so povečini nezaželeni, še posebej v stanovanjih. Gre za enega največjih muzejev insektov na svetu, kjer si pobliže ogledate delo in domovanje nekaterih žuželk, ki gomazijo po terarijih.

Marsikomu vzame dih notranjost bazilike Notre Dame

Podatki kažejo, da je bila notredamska bazilika v Montrealu zgrajena že leta 1642, ko so jo vodili jezuiti, vendar ne v taki obliki kot danes. Verniki so se zbirali v majhni leseni kapeli, ki so jo z leti počasi dograjevali. Konstrukcija iz kamna je bila zgrajena med letoma 1672 in 1683. Okrog leta 1800 je veliko vernikov poslušalo mašo na trgu pred baziliko, saj je bilo notri premalo prostora. Že takrat so se pogovarjali o rekonstrukciji, vendar se je ta začela šele po letu 1823. Arhitekt je bil irski protestant iz New Yorka James O'Donnell. Preselil se je v Montreal, vendar je umrl tik pred odprtjem. Po letu 1840 so začeli graditi vzhodni stolp, v katerem je deset zvoncev – carillon in zahodni stolp z 11-tonskim zvonom.

Idejo za ureditev notranjosti bazilike je duhovnik Benjamin-Victor Rousselot dobil v kapeli Sainte Chapelle v Parizu, ki ji je tudi precej podobna. Orgle so vgradili 1891, vendar so jih z leti večkrat prenovili, tako da so trenutno sestavljene iz štirih klaviatur, 99 registrov in približno 7000 piščali.

V Oratorij sv. Jožefa hodijo verniki še danes in upajo na ozdravitev
Vse se je začelo z Alfredom Bessettom, ki ni imel srečnega otroštva, saj so mu starši umrli, ko je bil star komaj dvanajst let. Na hitro je moral odrasti in se preživljati tako, da je delal na kmetijah, v gradbeništvu, pekarni, kovačnici in še marsikje. Leta 1870 so ga za nekaj časa sprejeli v skupnost Sv. Križa v Montrealu, kjer je dobil ime brat Andrej in delal kot vratar na kolidžu Notre Dame. Kmalu zatem je zbolel in za ozdravitev prosil sv. Jožefa. Ljudje so prihajali k njemu na pogovor in govorilo se je o čudežnih ozdravitvah, zato ljudje še danes z vsega sveta prihajajo v baziliko. Na eni izmed sten je tudi ogromno palic, ki jih ljudje po ozdravitvi naj ne bi več rabili. Marsikdo se po kolenih poda po stopnicah v baziliko v znak ozdravitve ali prošnje k zdravju.

Kmalu je tudi cerkev postala premajhna za vse vernike in so jo z leti dograjevali na pobudo brata Andreja, dokončno pa je bila zgrajena leta 2004. V baziliki so zdaj v šestih nadstropjih stalne in začasne razstave o zgodovini mesta, prvotnih prebivalcih Montreala, verski dediščini Quebeca in drugih mest. Ravno tako je na ogled veliko skulptur, slik, fresk, mozaikov in drugih umetniških stvaritev. V četrtem nadstropju je tudi relikvija srca brata Andreja. Ravno tako je od tu lep pogled na mesto Montreal in park pod baziliko. Oratorij vsako leto obišče blizu dva milijona obiskovalcev.

Za obisk Montreala si lahko vzamete več dni, vendar je priporočljivo, da se naučite vsaj nekaj francoskih besed. Po trgovinah, restavracijah in na turističnih krajih se boste z angleščino znašli.