Kraju Brestanica v občini Krško domačini še vedno pravijo Rajhenburg, tako kot se imenuje brestaniški grad, ki so ga pred dvema letoma prenovili in odprli za obiskovalce. Če vas pot zapelje proti Senovemu, boste kmalu zagledali kažipot, ki vas bo usmeril do izhodiščne točke za hrib Bohor.

Omenjali so jo že v 9. stoletju
Brestanica spada med najstarejše slovenske kraje, saj je bila prvič omenjena že leta 838, ko naj bi panonski knez Pribina pribežal h grofu Salachonu. Po raziskavah naj bi že takrat stala na griču postojanka oziroma grajska stavba. Brestanica je bogata z zgodovinskimi spomeniki, saj so ohranjeni ostanki iz prazgodovine in rimskega imperija, ko naj bi mimo Brestanice peljala rimska cesta Neviodunum (današnje Drnovo)‒Celea. Ravno pri Brestanici naj bi prečkala reko Savo, na kar spominjajo ostanki mostu iz rimskega časa. Že v prvi polovici 14. stoletja naj bi naselje skupaj s Sevnico dobilo trške pravice, s pravicami trških dni in štirimi živinsko-kramarskimi sejmi na leto. Tako je postala Brestanica obrtno-trgovsko središče več krajev pod Bohorjem.

Kam v Brestanici?
V okolici Brestanice je veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, kamor se lahko odpravite, Turistično društvo Brestanica pa skrbi tudi za kulturno dogajanje. Zagotovo so najpomembnejši grad Rajhenburg, spodnji grad Turn, bazilika Lurške Matere Božje in cerkve.

Grad Rajhenburg
V literaturi je navedeno, da je to najstarejši grad na Štajerskem. Prvič naj bi ga omenili že v 9. stoletju, vendar za to ni trdnih dokazov. Takrat naj bi kralj Arnulf podaril svojemu fevdniku v last več kmetij ob Savi. Med ogrskimi vpadi je bil grad uničen, vendar ga je dal nadškof Konrad na novo pozidati. Po izumrtju rajhenburških vitezov leta 1570 so posesti prevzeli Welzerji, nato baron Volkart Egg in nazadnje Gall pl. Gallenstein. Ravno v teh letih naj bi grad dobil današnjo podobo. Potem je bilo upravljanje gradu znova prepuščeno različnim lastnikom vse do leta 1881, ko so ga prevzeli menihi trapisti in ga preuredili v samostan. V njihovi lasti je bil vse do leta 1947, ko je bil red razpuščen. Trapisti so se ukvarjali z različnimi dejavnostmi, najbolj znani pa sta izdelovanje sira in proizvodnja čokolade ter likerjev. Že takrat so imeli svojo elektrarno, tiskarno in tudi telefon. Grad je bil znan po naselitvi izgnancev v drugi svetovni vojni, ko je nemški okupator maja 1941 začel množično izseljevati Slovence. Okoli 45.000 Slovencev je odšlo ravno z brestaniškega gradu v izgnanstvo. Od leta 1942 do konca vojne so bili na gradu tudi nacistični uradi. Leta 1948 je grad postal poboljševalni dom, kjer so zapornice služile kazen s prisilnim delom, kar je bilo odpravljeno leta 1951. Po letu 1966 so bili zapori na gradu ukinjeni.

Na gradu si danes lahko ogledate stalne razstave: Trapisti iz Rajhenburga, Spomin na Brestanico – Brestanica na razglednicah in Grajsko pohištvo iz 18. in 19. stoletja ter različne občasne razstave.

Pot na Bohor ali Sremič
Po ogledu gradu Rajhenburg se lahko iz Brestanice peljete proti Senovemu, kjer vas bo kažipot usmeril na izhodiščno točko Jablance. Tu parkirate in se odpravite na Bohor ali po poti štirih slapov, in sicer Bojance, Pekla, Ubijavnika in Bojavnika. Pot je na določenih odsekih zahtevna, zato priporočamo obisk v suhem vremenu. Z Bohorja do Jablanc lahko naredite krožno pot in se ustavite še pri partizanski bolnišnici. Če vas pot zanese v Krško, pa se med vinogradi sprehodite do Sremiča, od koder je lep razgled na Krško polje.

Pohod po grajskih sobanah vas vrne nekaj stoletij nazaj v različna umetnostna obdobja – renesanso, gotiko in romaniko. Po prenovi gradu so na ogled stalne razstave, ki vas popeljejo v življenje različnih lastnikov gradu, trapistov in pozneje političnih zapornic. Tisti, ki uživate v naravi, pa le pot pod noge po posavskih hribih in gričih.
Bojana Lekše