Med letom organizira Planinska zveza Slovenije več programov, kjer podajo priporočila, kaj vzeti v gore in kako se pripraviti. Že v osnovnih šolah organizirajo planinske krožke, kjer se otroci skupaj z mentorji učijo, kako varno obiskovati gore.

Nepravilnosti javite Planinski zvezi Slovenije
"Vse nepravilnosti na planinskih poteh in v planinskih kočah lahko obiskovalci gora javijo na Planinsko zvezo Slovenije (PZS), in sicer lahko pokličejo ali napišejo e-sporočilo na info@pzs.si," je v oddaji Svetovalni servis povedal inštruktor Gorsko reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

V letošnjem letu se je zgodilo v gorah že 184 nesreč, lansko leto jih je bilo v tem obdobju 143, saj večje število obiskovalcev v gorah pomeni tudi več možnosti za gorske nesreče. S preventivnimi programi skušajo število nesreč zmanjšati, zato že med letom podajajo nasvete obiskovalcem.

V primeru nesreče pokličite na številko 112
Če pride v gorah do poškodbe in potrebujete pomoč gorskih reševalcev, pokličite na številko 112. "Obiskovalcem svetujemo, da pokličejo gorske reševalce že s tega vidika, da ne pride do težjih poškodb in nesreče ali do položaja, ko se vreme tako poslabša, da bo samo reševanje težje. Poleg tega vas bodo reševalci lahko že v prvi fazi usmerili na pravo pot, če ste zašli ali se zaplezali," svetuje Šerkezi in doda: "Če se znajdete prvi na mestu nesreče, najprej poskrbite za ponesrečenca, da ne pride do nadaljnjih poškodb. Zatem nudite prvo pomoč po svojih sposobnostih, ga zaščitite pred ohlajanjem in pokličete na številko 112."

Na turo se dobro pripravite
"Največ je v gorah še vedno zdrsov zaradi nepoznavanja področja, neprimerne priprave na samo turo in včasih tudi neprimerne opreme oziroma predvsem nepoznavanje rabe te opreme. Po statistiki je več nesreč med planinci kot med alpinisti, kar je tudi pričakovano, saj so najštevilčnejši obiskovalci. Med alpinisti je manj nesreč, vendar so resnejše," je pojasnil Šerkezi. Največ nesreč se zgodi, kjer so stopi in jeklenice ter drugi pripomočki za napredovanje, saj se ljudje brez ali z malo izkušnjami tega ustrašijo in odreagirajo panično.

Šerkezi opozarja na objave slik na družabnih omrežjih, ko ljudi pritegnejo v gore lepi posnetki gora. Tudi to je razlog, da se nekateri neprimerno obuti in popolnoma nepripravljeni za hojo v hribe odpravijo na turo. Ob tem se zastavi vprašanje, ali bi moralo biti reševanje v primeru poškodbe oziroma nesreče zaradi malomarnosti plačljivo. "Težko je postaviti mejo, ali je neka poškodba nastala zaradi malomarnosti. Tudi gorski reševalci lahko samo glede na naše izkušnje in znanja podamo svoje mnenje, nismo pa tisti, ki bi o tem odločali. To bi morala biti oseba, ki je nevtralna in ima znanje iz gorskega reševanja ter ni vpletena v samo reševalno intervencijo," je svoj pogled predstavil Šerkezi.

V nahrbtniku imejte zemljevid in svetilko
V nahrbtnik sodi v poletnem času poleg čelne svetilke, rokavic ter kape tudi prva pomoč, saj lahko reši življenje, in karta ter kompas. "Kartografske aplikacije so uporabne na terenu za sprotno spremljanje, na kateri lokaciji smo, saj so pomemben vir informacij, in marsikomu so v pomoč, da ne zaidejo s poti. Vendar mora biti poleg telefona zraven tudi karta, poudarja Šerkezi. V nahrbtniku imejte tudi nekaj hrane in pijače ter rezervna oblačila, saj je julija in avgusta v gorah lahko še sneg."

Če se odpravite v tuja gorstva, imejte sklenjeno ustrezno zavarovanje, saj stroškov reševanja, ki so zelo visoki, evropska kartica ne krije.

Oddajo lahko poslušate na https://radioprvi.rtvslo.si/2017/06/svetovalni-servis-436/. Z gostom se je pogovarjal Jure K. Čokl.