Pravi, da v oddaji ne bo voditeljica, temveč gostiteljica, njena vloga pa bo pričarati ozračje domače dnevne sobe, do katere najdejo pot pomembne življenjske teme. "Govorili bomo o življenju, o fenomenih življenja, stiskah, radostih, pod geslom Toneta Pavčka Ne bojte se življenja," na kratko strne bistvo cikla pogovornih oddaj ob sredah. Kot poudarja, bo celotna
serija 12 oddaj prežeta s tem geslom: kar koli se vam zgodi, ne se bati življenja.

Vsaka oddaja se bo začela z odlomkom ene pesmi, povezane s posamezno temo oddaje, za katero je skrbno izbrala po dva sogovornika. "V oddaji o sanjah bosta recimo gosta jungovski psihoterapevt, ki se posebej ukvarja s sanjami, in igralka, ki veliko sanja in preiskuje nezavedno. V oddaji o družini pa bosta gostovala strokovnjakinja Gabi Čačinovič Vugrinčič in oče, ki ima s partnerjem deklico. Torej so mavrična družina."

Kot pravi Koširjeva, živimo v svetu, ki časti hitrost in podobo, številni pa tudi ne znajo ali pa so pozabili poslušati, tako sebe kot druge. Kot pravi, bo s tem mirom, ki ga prinaša, ta oddaja v svetu, ki ga preplavljajo resničnostni šovi in osredotočenost zgolj na vizualnost, gotovo zelo drugačna.

V prvi oddaji bosta gostovala zdravnica Tatjana Zorko, ki zelo rada bere, in zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki posluša zgodbe svojih zapornikov. "Obadva dobro vesta, kako pomembno je izreči zgodbo svojega življenja, kako pomembno je najti uho, ki te zares sliši, in oko, ki te zares vidi. Želim, da bi bila naša oddaja tako oko, da bi znali poslušati drug drugega in da bi imeli tudi naši gledalci dovolj časa, miru in tišine, da se bodo ob ogledu oddaje vprašali, kaj pa jaz čutim, kako pa jaz živim, kaj pa si jaz želim," pravi Koširjeva, ki je vodila tudi prvi pogovorni šov na slovenski televiziji, in sicer je imela šest let v rokah niti zelo uspešne oddaje Moški, ženske.

Pogovarjali se bodo tudi o vlogi in pomenu jezikovne opremljenosti, da sploh znamo povedati svojo zgodbo. V prvi oddaji bomo govorili tudi o eksperimentu, ki so ga izvedli v ZDA. Težke kaznjence so razdelili na dve skupini, prvo skupino so vodili v knjižnico, jih naučili brati tudi zahtevnejšo literaturo in jih naučili pogovarjati se o njej, pa tudi o svojem življenju. Nihče iz te skupine se po izteku kazni ni več vrnil v zapor, medtem ko je bilo v drugi skupini, s katerimi se niso nič ukvarjali, veliko zaporniških povratnikov.

Treme nimam
Voditeljica, profesorica in ambasadorka radostnega staranja na vprašanje, ali ima kaj treme zaradi vrnitve na male zaslone, odgovarja nikalno. "Stara sem 67 let, vem, kdo sem, kaj hočem in česa nočem. Zelo si želim, da smo avtentični, resnični, da si upamo biti to, kar smo. Te oddaje se ravno zato zelo veselim, ker smo lahko v njej živi in sproščeni."