"Veliko ljudi je bilo na začetku šokiranih. Spraševali so me, kako sem lahko naredila kaj takega. Kako si drznem? Da je ne morem obiskovati," pravi Wiedmerjeva, ki se je odločila, da mamo pošlje v dom za ostarele na drugem koncu sveta. "Odgovorila sem jim, da če bi jo obiskala v domu v Švici, že čez eno uro ne bi vedela, da sem bila pri njej. Pozabila bi."

Kot poroča BBC, je Sybillina mama Elisabeth stara 91 let in je dementna. V domu v tajskem mestu Čiang Mai zadnja štiri leta živi z ducatom drugim švicarskih in nemških stanovalcev, zaradi demence pa se ne zaveda, koliko časa je že tam. "Nisem še dolgo tu. A je zelo lepo in vsi so zelo prijazni. Koliko časa bom ostala tu?" pravi.

Razlog, zakaj se nekateri odločijo, da pošljejo svoje starše in sorodnike na drug konec sveta, je najpogosteje finančne narave: že hiter pogled na cenik storitev razkrije, da je primerjava skoraj nemogoča - stroški delovne sile v domovih za starejše na Tajskem so občutno nižji kot v Švici, kakovost oskrbe pa je zelo visoka. V Elisabethinem primeru so se njeni sorodniki odločili za Tajsko zato, ker je že prej nekaj časa z možem živela v Aziji, zato ji okolje ni tako tuje. Kot pravi Sybille, je bil ključni dejavnik način oskrbe, ki ga potrebuje njena mama. "Oskrba je veliko bolj individualna in ljubeča, če se lahko tako izrazim, zato ne bi oklevala, da bi kogar koli namestili v tak dom," pojasnjuje.

Vse več ljudi potrebuje posebno nego
V času, ko vse bolj zeva prepad med ceno in kakovostjo oskrbe v domovih starejših, narašča število Evropejcev, ki razmišljajo o pošiljanju sorodnikov v domove za starejše v tujini, hkrati pa se daljša tudi življenjska doba ljudi in veča število tistih s kroničnimi boleznimi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se bo do leta 2050 število ljudi, ki bodo doživeli 80 ali več let, povečalo na 395 milijonov.

V Švici znašajo mesečni stroški oskrbe v domovih za starejše med 3.500 in 7.500 evri, na Tajskem pa okoli 2.200 evrov, pri čemer je v oskrbo vključenih precej več storitev. "Ljudje so pogosto nenaklonjeni temu, da bi družinski član odšel v dom," pravi Chris Quince iz organizacije Alzheimer's Society, v kateri se ukvarjajo z bolniki z Alzheimerjevo boleznijo. Kot dodaja, je raziskava, ki so jo izvedli, pokazala, da imajo ljudje največji strah pred morebitno zlorabo starejših.

Na drugi strani pa ima Tajska močno zakoreninjeno kulturo skrbne nege starejših. Martin Woodtli, direktor doma za starejše v Čiang Maiu, po rodu Švicar, pravi, da so varovanci njihovega doma za ceno, ki jo plačajo, deležni višje kakovosti oskrbe, kot bi je bili doma.

"Lahko imaš tri ali štiri oskrbovalce in mogoča je 24-urna nega. To v Evropi ni mogoče," pravi Sybille Wiedmer. Na drugi strani pa Tajka La, ki čez dan ljubeče skrbi za Elisabeth, meni, da takšna rešitev, torej dom za starejše, ne bi bila primerna za njeno družino. "Mislim, da nam ni treba priti sem. Če bi morali, potem mislim, da bi to pomenilo, da imamo težavo s hčerko. Če imaš namreč hčerko, potem lahko ona skrbi zate," pravi La.

Sybille je poskusila sama skrbeti za mamo, a sčasoma je, podobno kot pri številnih bolnikih z demenco, oskrba postala prezahtevna. "Večino dni sem jo ves dan pazila," pojasnjuje Sybille in doda, da je sčasoma mama postala agresivna, kar je položaj močno otežilo. Čeprav živita na različnih koncih sveta, se Sybille in Elisabeth skoraj vsak dan slišita prek Skypa, vsaj dvakrat na leto pa se Sybille odpravi na obisk.

Odhod na drug konec sveta je stresen
Markus Leser iz švicarske zveze domov za starejše ni prepričan, da je pošiljanje sorodnikov v tujino pravi način. "Korak, da odidejo iz svojega doma v dom za starejše, je zanje velik korak. Da pa ta korak naredijo na Tajsko, je še toliko težje zaradi jezika in zato, ker si ločen od družine. Seveda je ceneje, če si v domu na Tajskem. A pri odločanju o oskrbi moje mame in očeta ne bi smeli biti v ospredju le stroški."

Kot še piše BBC, je dejstvo, da je veliko 40- in 50-letnikov pod velikim pritiskom, saj morajo zaradi krize skrbeti tako za svoje otroke kot ostarele starše, kar predstavlja veliko finančno breme, to pa lahko pomeni, da bodo podobno kot Elisabeth v domove v tujino odšli še mnogi.