Ob koncu 40. let prejšnjega stoletja se je porodila ideja o turneji štirih skakalnic, ki jo poznamo tudi pod imenom novoletna turneja, leta 1953 so jo res izvedli, med izbranimi objekti na nemško-avstrijski turneji pa je bil tudi Bergisel, ki leži le malo nad tirolskim mestom.

Skakalnica vpeta med dva hriba
Innsbruck je tretja postaja na turneji. Skakalnica leži na hribu Bergisel (746 metrov), v obliki lesene konstrukcije je bila zgrajena že v 20. letih. Prepoznana je po posebni obliki, saj je vpeta med dva hriba, skakalec po doskoku takoj zapelje na manjšega od obeh, na katerem se bohoti pet krogov ter dva stebra za ogenj, kar priča o bogati zgodovini - Innsbruck je v letih 1964 in 1976 gostil olimpijske igre.

Uspešen kraj za velika slovenska Primoža
Skakalnica z najmanjšim rekordom med elitno četverico je prizorišče bogatih slovenskih uspehov. Primož Ulaga je tu 4. januarja 1987 dosegel prvo slovensko zmago na tekmah novoletne turneje. Natančno 10 let pozneje je Primož Peterka osvojil drugo mesto in si tlakoval pot do edine slovenske skupne zmage na turneji. Peterka je pred tem zmagal v Garmischu, prepričljivo zmago pa kronal na zadnji postaji v Bischofshofnu, kjer je osvojil tretje mesto. Turnejo je končal kar 28 točk pred Andreasom Goldbergerjem.

Edina zmaga Petra Žonte
Leta 2004 je najlepši trenutek v svetovnem pokalu doživel Peter Žonta. Po prvi seriji je bil osmi, nato pa s skokom življenja dosegel edino zmago v tem tekmovanju. Finca Velija Mattija Lindströma na drugem mestu je preskočil kar za 11 točk. Žonta je na zadnji tekmi turneje osvojil tretje mesto (zadnje stopničke v karieri) in turnejo končal na odličnem tretjem mestu. Lep spomin na ta objekt ima tudi Rok Benkovič, ki je avgusta 2003 na tekmi poletnega grand prixa osvojil drugo mesto.

Skakalci z več kot eno zmago na Bergislu

* - leta 2008 je zmagal na prvi od dveh tekem v Bischofshofnu, šlo je za edino tekmo, ki ni bila izvedena na Bergislu.

Prenova vredna 15 milijonov evrov
Skakalnica je ob koncu 90. let zaostajala za preostalimi objekti, zato so se leta 2002 lotili temeljite prenove, ki ohranja tradicijo, skakalcem pa omogoča dovolj udobja, da se v miru pripravijo na samo tekmo. Investicija je bila vredna dobrih 15 milijonov evrov. Stolp je visok 50 metrov (vsebuje 455 stopnic), s čimer je za 13 metrov višji od tistega pred prenovo. Skupna višina od dna skakalnice do vrha stolpa znaša 134 metrov, rekord objekta pa je 136 metrov, kolikor je leta 2004 skočil Adam Malysz.

slavko.jeric@rtvslo.si