Sorodna novica Soočenje: kandidati enotni glede cepljenja, manj glede migracij in varnosti

Samo 10 dni nas še loči od odločanja o prihodnosti Evropske unije. Volitve v Evropski parlament bodo namreč 26. maja.

Da bo odločitev na voliščih lažja, je RTV Slovenija pripravila dve soočenji. Soočenje parlamentarnih strank je vodila Mojca Širok.

Ali Evropska unija ob vsej zapleteni birokraciji in zakonodaji lahko Evropejcem zagotovi varno hrano, nadzor nad verigo njenega izvora? Kakšna so stališča do ukrepov za varstvo okolja? Bi morala biti Evropa strožja in ukiniti subvencije, ki škodujejo okolju? Morda celo uvesti davek na izpuste ogljikovega dioksida?

Odgovarjali so: Klemen Grošelj (LMŠ), Zmago Jelinčič (SNS), Lojze Peterle, (NSi), Patricija Šulin (SDS in SLS), Matjaž Nemec (SD), Sašo Slaček Brlek (Levica), Gregor Perič (SMC), Igor Šoltes (DeSUS) in Angelika Mlinar (SAB).

Oglejte si soočenje v celoti:

Varna hrana in okolje

Kaj lahko evropski poslanec sploh lahko naredi, da na krožnike pride zdrava hrana, in ne slabo poljsko meso? Perič je odgovoril, da je treba okrepiti predvsem nadzorstvene funkcije na ravni Evropske unije, ker nacionalni organi dela ne opravljajo dovolj dobro. "EU se mora okrepiti," je odgovoril. Jelinčič je pozval k zapiranju in odvzemu premoženja vsem, ki hudo kršijo standarde varne hrane, in ko bi nekaj kršilcev pozaprli, bi se stvar počasi rešila. Ni pa rešitev v birokratizaciji ne na ravni EU-ja ne držav, je dodal. Grošelj je dejal, da so standardi za varnost hrane v Evropi pravzaprav eni najvišjih na svetu. Prostor za izboljšanje pa vidi predvsem v krajšanju dobavnih verig, torej kupovanju lokalne hrane, k čemur lahko prispevajo predvsem kupci sami.

Peterle je potegnil vzporednico med okoljem in hrano; če je okolje onesnaženo, potem tudi hrana ne more biti zdrava. Zdravje mora biti temeljni fokus vseh prizadevanj, treba se je truditi za dvig zavesti o tem, skrbeti za čebele in vse preostalo okolje, je pozval. Šulinova je spomnila, da je kot evropska poslanka opozorila Evropsko komisijo na razliko v kakovosti nekaterih proizvodov, in komisija se je na to odzvala, zdaj piše nova pravila. Na isto temo se je navezala Mlinarjeva in poudarila, da morajo biti države enakovredne in enakopravne, ne pa da ima nutella nekje tak, drugje drugačen okus in sestavo ob tako rekoč isti ceni. Pa tudi ribje palčke naj imajo več ribe kot preostalih sestavin, je dodala.

Nemec meni, da ima EU dober sistem pravil, le nadzor ponekod šepa, denimo v Italiji, od koder izhaja zadnja afera s ponarejenim oljčnim oljem. Slaček Brlek je spomnil na sporazum med EU-jem in Kanado, ki znižuje standarde, in na uspešno pobudo Levice, da se prepovejo transmaščobe. Šoltes je opozoril na svojo evropsko pobudo, da se lokalno pridelana zdrava hrana izvzame iz sistema javnih naročil in postavi na krožnike otrok, starejših in bolnikov – tistih, ki se ne morejo sami odločati – ter s tem povečati samooskrbo.

Varovanje okolja in Teš 6

91 znanstvenikov iz 40 držav je oktobra lani sporočilo, da bi morali do leta 2030 porabo premoga zmanjšati za dve tretjini. Slovenija tega ne namerava, Teš 6 ostaja v obratovanju. Kaj menijo kandidati?

Perič je prepričan, da Teš 6 – takšen, kot je – ne more delovati. Treba je najti alternativo in se predvsem okoli nje poenotiti, pri čemer se boji, da nacionalna politika tega ne bo zmožna. Tudi Jelinčič meni, da je treba Teš 6 zapreti. Alternativa pa je kar krška nuklearka. Po Jelinčičevih besedah nam Hrvati ne plačujejo ničesar in nam iz tega dolgujejo štiri milijarde, torej jim lahko kar odklopimo elektriko in tako nadomestimo zaprto termoelektrarno. Teš 6 sploh ne bi smel biti zgrajen, je nadaljeval Grošelj. Danes moramo po njegovem mnenju veliko vlagati v raziskave in razvoj, da dobimo nove tehnologije, ki bodo zagotovile dejansko, zanesljivo alternativo. Peterle je spomnil, da je prvi med slovenskimi politiki opozarjal, da Teš 6 kot projekt ne pije vode, saj je cena premoga postavljena politično, in ne ekonomsko. Zdaj pa nastali položaj plačujejo gospodinjstva in gospodarstvo, ki je zato manj konkurenčno.

Šulinova je dejala, da so na potezi države članice, ki morajo vzpostaviti vsaka svoj program za izpolnitev okoljskega dogovora, pri tem pa je spomnila, da ni težava samo Teš, temveč tudi sežigalnice odpadkov. Nemec je izpostavil svetovni vidik, saj je "svet globalna vas". Škodljiv je odmik ZDA od pariškega sporazuma, pa tudi rušenje sistema multilateralizma. Sam podpira uvedbo davka na izpuste ogljikovega dioksida. Slaček Brlek je pozval k takojšnjemu sprejetju načrta za zaprtje Teša 6, ustavitvi razširitve ljubljanske obvoznice, na evropski ravni pa sprejeti veliki "zeleni investicijski načrt", v okviru katerega bi Evropska investicijska banka vsako leto zelenim virom energije namenila 500 milijard evrov. Šoltes je prepričan, da je treba obdavčiti onesnaževalce, pa tudi finančne transakcije, iz tega ustvariti fonde, ki bodo omogočili učinkovito ukrepanje, pa tudi pripeljali kup novih, zelenih delovnih mest. Mlinarjeva je prepričana, da bo Slovenija na okoljskem področju dobro ukrepala, saj ima okoljsko ministrico Alenko Bratušek.

Kaj se lahko naučimo iz brexita

Brexit je lekcija za vse nas, za Britance in za vse druge Evropejce. A kakšna je ta lekcija?

Po mnenju Jelinčiča v tem, da so "vsi zblojeni", od Velike Britanije do Evropske unije, in takšne unije po njegovem mnenju ne potrebujemo. Le za Angleže se ne boji, kajti "oni se vedno znajdejo". Šoltes ključno lekcijo vidi v tem, kako nevarne so lažne novice, kako krhka in varljiva je propaganda in kako bled je jutro po referendumu sedel Farage, saj ni pričakoval, da bo propaganda dejansko privedla do te situacije. Povsem jasno je, da so politiki lagali, Farage je lagal, Johnson je lagal, je k temu dodala Mlinarjeva. Brexit je lekcija za vse, tudi za populiste, da se ne sme igrati s tako resnimi rečmi, kot je prihodnost celotnih generacij. Sama upa, da bo Velika Britanija izvedla še en referendum. Po mnenju Slačka Brleka je brexit posledica neoliberalizma, razslojevanja, revščine, ki so jih demagogi desnice uporabili za ščuvanje proti migrantom.

Peterle se s tem ni strinjal: k izstopu Velike Britanije je ključno prispeval trenutek, ko je neka vidna evropska političarka "povabila" milijone prebežnikov, kar je močno spremenilo javno mnenje in duh med ljudmi. Brexit je predvsem lekcija, da morajo države ohraniti nadzor nad tem, kdo, kdaj in pod kakšnimi pogoji vanje vstopa. Šulinova meni, da smo s tem veliko izgubili vsi, Britanci in preostala Evropa. Je pa dodala pozitivno noto: po brexitu so se ljudje zavedli, kaj vse dobrega EU prinaša, in zaupanje državljanov vanj se je okrepilo. Grošelj se je s tem strinjal: v 27 državah članicah se je ohranila enotnost, nekatere ideje, ki so ogrožale temelje Evropske unije, pa so poniknile. "Brexit pa kaže, kako nevarno je, če znotrajstrankarske razprtije postanejo zunanja politika."