Smučarsko tekmovanje s skoraj 60-letno tradicijo je na Štajerskem pravi praznik, kamor se ob posamezni tekmi zgrne tudi več kot 20 tisoč gledalcev, trumoma se zgrinjajo tudi na žrebanja štartnih številk, glasbe in dobre zabave ne manjka, zato je odpoved oziroma preselitev tekme za Štajerce tragedija.

Letos so do zadnjega trenutka upali, da bodo prireditev vendarle lahko spravili pod streho, a nazadnje so morali priznati premoč naravi. Je pa tekma vsaj ostala v Sloveniji in nam je niso "speljali" Avstrijci.

Zahtevali več denarja
"Veliko smo vložili v pripravo v Mariboru, ne samo denarja in truda, pač pa tudi srčnosti. Odločitev smo celo preložili za en dan, vendar vremenska napoved za prihodnje dni ni omogočila zelene luči, saj visoke temperature niso omogočale dosneževanja in priprave proge na taki ravni, kot jo zahteva Fis v okviru svetovnega pokala. Ko je v petek opoldne nato padla odločitev, sem se ob enih popoldne že vozil proti Kranjski Gori," za MMC dogodke zadnjih dni začne opisovati prvi mož Zlate lisice Srečko Vilar.

Nato so sledili pogovori z RTC Žičnice Kranjska Gora, ki imajo v lasti podkorensko strmino. "Razgovor ni bil prijeten, moram povedati. Ogromno so nam pomagali prijatelji Kranjskogorčani, ki imajo prav tako velike težave z njimi. A nazadnje smo morali pač skloniti glave in požreti tako njihovo finančno ponudbo kot vse drugo. Zahtevali so 25 odstotkov več denarja kot pred tremi leti, ko je bila Zlata lisica prav tako prestavljena k njim," ni skrival nezadovoljstva nad novimi lastniki priljubljenega smučišča, ki ga je tudi sicer v zadnjih mesecih med sogovorniki v Zgornjesavski dolini vse bolj čutiti.

Vilar, ki že več kot 30 let zaseda vodilni položaj v mariborski organizacijski ekipi, nadaljuje, da so se s smučarskim klubom ASK nato dogovorili za najem njihove opreme, s katero poskrbijo za Pokal Vitranc, moško različico Zlate Lisice, ki jo Kranjska Gora vsako leto gosti marca, ter za pomoč njihovih ljudi, potem pa je sledila še ena pomembna stvar.

Velik logistični zalogaj
Kje bodo spali – tekmovalke, člani ekip, gostje? Lisičji konec tedna je namreč sovpadel z začetkom zimskih počitnic in kranjskogorske namestitvene kapacitete so bile polne. Rešitev so našli na Bledu, kjer je bil prostor za vse ekipe.

Že v ponedeljek zvečer so se nato z avtobusom pod vitranško strmino pripeljali mariborski delavci in združili moči z domačini pri pripravi proge, malo pa jim je pomagala tudi narava. "Kot lahko vidite, proga ni dobra, ampak je fantastična," Vilar zadovoljno z roko pokaže na podkorensko strmino, kjer se tudi po številnih tekmovalkah sledovi praktično niso niti poznali.

V treh dneh so zrasli tudi tribuna in šotori. "Mi smo rešili tekmo v Sloveniji, to je v redu. Želim pa si, da bi vseeno bolj stopili skupaj. Nisem mogel verjeti, da so me pred veleslalomsko tekmo poklicali iz enega od kranjskogorskih hotelov, kjer imamo nameščene svoje ljudi, in mi dejali, da če do 12. ure ne bomo prinesli kartice oziroma z akontacijo zagotovili plačila, jih bodo vrgli ven. Tega ne morem razumeti, da neki turistični delavec, ki živi od tega, da mu napolnimo sobo, tako ravna," je zmajeval z glavo.

Brez javnega žrebanja in z odpovedmi
Kar nekaj slabe volje je povzročila tudi novica, da napovedanih koncertov Pera Lovšina in Zorana Predina zaradi selitve iz Maribora ne bo, prav tako ne javnega žrebanja štartnih številk. Zvrstile so se še odpovedi številnih VIP-obiskovalcev, od gospodarstvenikov do politikov, tudi gledalcev je bilo precej manj kot pod Pohorjem.

Nekaj ozadja nastale situacije nam oriše tudi Srečko Medven, ki vsako leto skrbi, da se pod streho spravi Pokal Vitranc z vsem spremljevalnim programom.

"Zlata lisica je doma v Mariboru. Tam ima svoj krog oboževalcev, sem pa so prišli ljudje, ki imajo radi smučanje. Tam je večji naval na tekmo, tudi gospodarstvo vidi svojo priložnost v tem dogodku. Povabijo svoje goste, poslovne partnerje. Do tja bi imeli pet minut od doma, do sem pa sta dve uri vožnje," pojasni.

Sami so se osredotočali predvsem na to, da bi omogočili dobre tekmovalne razmere. "Ker smo tako v Kranjski Gori kot v Mariboru izkušeni organizatorji, smo se lahko hitro dogovorili, kaj oni, kaj mi. Da se zadeva racionalizira, da ne vozijo vsega iz Maribora, in to je bilo dogovorjeno v dveh urah vse. Mi smo imeli tako in tako namen pripraviti progo, to bazo, ki jo potrebujemo za Pokal Vitranc, tako da smo pravzaprav naredili za dve stvari naenkrat – za Lisico in zase," pove.

Na Pohorju so načrtovali dve javni žrebanji v mestu s spremljevalnim zabavnim programom, za prestavitev še tega v Kranjsko Goro pa jim je tudi zaradi birokratskih postopkov zmanjkalo časa. Prireditev so prijavili v Mariboru, ko se je izkazalo, da iz tega ne bo nič, pa je tamkajšnja upravna enota zadevo odstopila jeseniški.

"V dveh delovnih dneh so morali urediti vso dokumentacijo na novo – soglasje lastnikov zemljišč, žičnic, sto papirjev je treba predložiti. Pogovarjali smo se tudi o javnem žrebanju štartnih številk, vendar smo prišli do sklepa, da ne bi mogli pravočasno urediti vsega še za dogodek, ki ne bi bil ob tej progi, ampak bi bil dislociran. Kranjska Gora tudi nima nekega osrednjega stalnega prizorišča, kjer bi lahko v vsakem trenutku priredili neki dogodek. Treba je pripeljati oder, elektriko, kable, luči – to bi bil poleg tekme še en samostojen projekt. Treba je bilo postaviti prioritete, in to je bila tekma, sicer bi stvari lahko postale neobvladljive. V tako kratkem času s toliko ljudmi ne bi mogli vsega vrhunsko urediti, preveč bi bilo improvizacije, ki pa je lahko tvegana," našteva Medven.

Kot pravi, bi bilo žrebanje zanimivo predvsem v petek, saj je v veleslalomskem seštevku Meta Hrovat med petnajsterico. Ampak tekmovalke so spale na Bledu, v petek tudi še ni bilo dovolj ljudi. "Če prirejaš neki večji dogodek in bi prišlo samo 100 ljudi, bi bila katastrofa. Sobotno žrebanje na Pokalu Vitranc vedno spremlja tudi velik koncert in že ta pritegne množico, to da potem tudi smučarjem boljši občutek, ko pridejo na oder. Bil sem v ZDA, ko je bilo javno žrebanje, spodaj je pa stalo pet ljudi. Bolje, da ne narediš ničesar, kot pa da narediš z levo roko," je prepričan.

Kakšen prostor za zabave in kje?
Snežni boj pod Vitrancem si je ogledal tudi direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber. "Vedno poudarjam, da je prestavitev smučarske tekme iz Maribora v Kranjsko Goro unikum v Evropi. Da na drug konec države dogodek prestaviš v enem tednu, je stvar, na katero smo res lahko ponosni. En teden časa je res malo in tisti, ki je kdaj organiziral kakšen dogodek, bo to razumel," je bil jasen.

S tem, da Kranjska Gora potrebuje neki stalni prireditveni prostor, kot meni Medven, se strinja tudi Veber. Poleti oder sicer postavijo v Alpski vasici, na trgu pred cerkvijo, kjer pa ni prostora za večje množice.

"Za zmogljivosti Kranjske Gore, ki ima 2000 prebivalcev, ne pa 300.000 kot Ljubljana, je to dovolj. Tudi večina turistov, ki prihajajo k nam, se odloča za aktivno preživljanje dopusta, kar pomeni, da gredo zgodaj spat, saj zjutraj zgodaj vstajajo. To pomeni, da nismo neka 'party' destinacija in da bi potem ta prireditveni prostor lahko uporabljali 20-, 30-krat na leto. Neka ekonomska računica pa vseeno mora biti. Nekaj v tej smeri bomo zagotovo naredili. Ne moremo pa si privoščiti toliko stalnega prostora zaradi dveh dogodkov na leto, saj so še druge prioritete, verjetno pomembnejše," pojasni prvi mož kranjskogorskega turizma.

O tem razmišljajo tudi zaradi leta 2023, saj bo Planica gostila svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, ki bo največje športno tekmovanje v Sloveniji od leta 2013 in evropskega košarkarskega prvenstva. "Nekaj bomo naredili. Ali bo ta prostor za 1500 ali 5000 ljudi, pa je še stvar debate," sklene.

Didžej si je prislužil velik aplavz ...
Čeprav ni bilo zabave takih razsežnosti, kot bi bila nedvomno v Mariboru, so Kranjskogorčani vseeno poskrbeli, da obiskovalcem ni bilo dolgčas.

Na hitro so organizirali Golden Fox Party – na "poletnem" prireditvenem prostoru v Alpski vasici je v soboto zvečer najprej nastopila skupina Yugo Nostalgica, za njimi pa že didžej, ki je obiskovalce navdušil z repertoarjem, saj je poskrbel za zvoke, ki jih danes ni več mogoče kar tako slišati nekje zunaj – Power Dancers, Kelly Family, Gigi D'Agostina, Spice Girls, Game Over ...

... Slovaki pa medaljo za najboljše navijače
Čez dan je za pestro vzdušje pod Vitrancem skrbelo predvsem okoli 1000 organiziranih slovaških navijačev, ki so napolnili hostle ter apartmaje v Kranjski Gori, Podkorenu, Ratečah, bili so tudi v kampu Špik.

S sabo so prinesli zastave, transparente, troblje, bobne in še kaj, da bi na svojih krilih ponesli Petro Vlhovo. V sobotnem veleslalomu, v katerem so z bronom Hrovatove in šestim mestom Tine Robnik na svoj račun prišli tudi domači gledalci, so nato Slovaki res slavili srebro, v ekstazo pa jih je spravil nedeljski slalom, na katerem se je slovaška smučarka zavihtela na najvišjo stopničko.

In ko se je človek pomešal med njih, se mu je za trenutek zazdelo, da gleda skoke v Planici, obkrožen s Poljaki ali Norvežani. Tudi to je bil eden od kamenčkov v mozaiku uspele lisičje selitve.