Prvi Slovenec z medaljo na svetovnem prvenstvu v poletih je postal Primož Ulaga, ki je v Oberstdorfu leta 1988 zasedel drugo mesto. Zaostal je le za Norvežanom Olejem Gunnarjem Fidjestoelom, na najnižjo stopniško pa je poletel legendarni Finec Matti Nykänen. Leta 1996 je svetovno prvenstvo v poletih gostil Kulm, za domače slavje pa je poskrbel Andreas Goldberger. Avstrijcu sta se na odru za zmagovalce pridružila Finec Janne Ahonen in Urban Franc, ki je z bronom prišel do največjega uspeha v karieri.

Sorodna novica Rekord ima Vikersund, a največkrat se je več kot 250 m letelo pod Poncami

Leto 2012 je bilo leto Roberta Kranjca, ki je tedaj dokončno potrdil, da gre za enega najboljših letalcev vseh časov, ko je na Norveškem dopolnil slovenski komplet medalj. 15. januarja je lovec na daljave s Kokrice pri Kranju na "ogrevanju" za 22. svetovno prvenstvo v poletih zmagal na Kulmu. Slovenija je izvrstno nastopila tudi na generalki pred Vikersundom na letalnici v Oberstdorfu, kjer je 19. februarja prvič slavila na ekipni tekmi. Poleg Kranjca so bili v moštvu še Jure Šinkovec, Jurij Tepeš in Peter Prevc, ki je bil na letalnici Heinija Klopferja v izvrstni formi, a je pri poletu 225,5 m, s čimer bi izenačil rekord nemške naprave, padel in zaradi poškodbe končal sezono.

Slovenija je tako ostala brez velikega aduta za svetovno prvenstvo na letalnici v Vikersundu, ki so jo prenovili leto poprej. Nemudoma je odvzela svetovni rekord Planici, ki ga je na domači napravi dvakrat popravil Norvežan Johan Remen Evensen. Tedaj se je skupaj z Gregorjem Schlierenzauerjem zavihtel na najvišjo stopničko, drugo tekmo pa je prav tako dobil avstrijski as. Kranjec je z 232,0 m leta 2011 v Vikersundu popravil slovenski rekord.

Sorodna novica 2010: Ammann v Planici kronal popolno sezono

Namesto poškodovanega Prevca je mesto med slovensko četverico na svetovnem prvenstvu dobil Jernej Damjan, ki je bil v kvalifikacijah neuspešen. Dobil jih je Avstrijec Andreas Kofler z 221,0 m, Tepeš je zasedel 12. mesto, Šinkovec pa 26. Kranjec je bil, ker je v seštevku poletov tedaj zasedal drugo mesto, neposredno uvrščen na tekmo. V kvalifikacijski seriji je njegov polet meril 200,0 m, s čimer je bil med najboljšimi desetimi drugi najdaljši za Švicarjem Simonom Ammannom, ki je branil naslov iz Planice 2010. Je bil pa Robi zelo razpoložen v obeh serijah treninga, ko je za poleta, dolga 211,5 m in 213,0 m, dvakrat dobil drugo oceno za Avstrijcem Martinom Kochom .

V petek je bil zmagovalec prvega dne prvenstva, ko bi morali izpeljati dve seriji posamične tekme, veter. Organizatorji so prvo serijo večkrat prestavili in jo po treh urah vetrovne zmešnjave pet tekmovalcev pred koncem tudi odpovedali. V soboto je bil veter orlom bolj naklonjen. Kranjec je kot predzadnji v prvi seriji po večkratnem znižanju zaletnega mesta in kljub nizki paraboli leta izvlekel 217,5 m, kar mu je po polovici skrajšanega tekmovanja prineslo tretje mesto. Za 4,9 točke je zaostajal za Norvežanom Runejem Velto, 1,2 točke pa za Kochom.

Sorodna novica Leteči Kranjec pod Poncami še zadnjič razprl krila

V drugi in hkrati finalni seriji so bili poleti veliko krajši, vzgornjik pa se je spremenil v veter v hrbet. Toda leteči Kranjec je imenitno opravil nalogo. Pri 244,0 m ‒ novem slovenskem rekordu in tedaj tretjem najdaljšem poletu v zgodovini ‒ se je s skrajnimi močmi obdržal v počepu in s točkovnim izkupičkom 408,7 točke z ogromno prednostjo prevzel vodstvo ter izzval zadnja dva letalca na vrhu. Za njim je nastopil Koch, ki je bil meter krajši, toda ni zdržal pritiska in je padel, kar pa je vseeno zadostovalo za bron. Vodilni Velta je pristal pri 234,5 m in za tri točke zaostal za novim svetovnim prvakom.

"V petek nisem skakal, zato sem šel v tekmo z mešanimi občutki. Nisem pričakoval medalje, saj me v prejšnjih dneh ni neslo zelo daleč. Vse sem spremljal od daleč, nisem imel velikih pričakovanj. Prav zaradi tega sem bil zelo umirjen. Želja je bila vsekakor prisotna. Ko sem šel spat, sem si predstavljal, da bom zmagal. Rekel sem si: glavo ven in na polno. V zraku sem užival, telemarka nisem šel delat. Teh občutkov se ne da opisati, ko sem pristal pri 244 metrih," je tedaj povedal Kranjec.

Sorodna novica Kranjec: Poleti so povsem druga stvar. Večje so hitrosti, bolj je nevarno.

Eden najboljših letalcev na smučeh vseh časov je v nedeljo nato piko na i popolnemu koncu tedna postavil še z bronom na moštveni preizkušnji, kar je bila prva slovenska ekipna medalja na svetovnih prvenstvih v poletih, kolajno pa so posvetili poškodovanemu moštvenemu kolegu Prevcu. Kranjec je sezono 2011/12 sklenil z malim kristalnim globusom v poletih, ki ga je osvojil že dve leti predtem. 16. marca 2012 je poskrbel še za prvo slovensko zmago na Letalnici bratov Gorišek. Leto po osvojeni zlati medalji je Kranjec v Vikersundu dobil tudi tekmo svetovnega pokala, na Norveški letalnici pa je zmagal še leta 2016.