V poletnih mesecih pred 29 leti je pri nas politično že dodobra brbotalo. Ideja samostojnosti je postajala vse bolj otipljiva. Decembra 1990 je ljudstvo na plebiscitu z 88,5 podprlo nastanek samostojne države Slovenije.

Na RTV Slovenija v okviru projekta Slovenija -30 že vse leto obujamo spomine na prelomne dogodke tistega obdobja, ocenjujejo in analiziramo leta samostojnosti in gledamo naprej, v skupno prihodnost. V okviru projekta so nastali tudi Pogovori z osamosvojitelj, ki jih bomo premierno na TV SLO 1 predvajali vsak avgustovski ponedeljek ob približno 21. uri.

Pogovore sta pripravili dr. Rosvita Pesek in Mojca Šetinc Pašek.

3. avgust 2020: Milan Kučan

Milan Kučan je bil pred 30 leti na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika Predsedstva RS. Pogovor z njim je tekel o prvih simbolnih dejanjih, ki so sledila takoj po izvolitvi, torej razorožitvi Teritorialne obrambe, pokopu po drugi svetovni vojni pobitih v Kočevskem Rogu, razmerjih med tremi vodilnimi politiki tistega časa – torej med njim, Francetom Bučarjem in Lojzetom Peterletom. Kučan je tokrat zelo jasno spregovoril tudi o zavezništvih tistega časa. »Mi pošteno ali naivno povemo Hrvatom vse, oni pa nam bistvene stvari zamolčijo. Od tega je bil odvisen naš odnos.«

Kučan je zanikal poseben dogovor, ki naj bi ga sklenil s srbskim voždom Miloševičem, med drugim pa je v 50 minutnem pogovoru odgovoril tudi na vprašanje, zakaj se v Sloveniji ne preseže delitev na Kučanove in Janševe in kaj so razlogi za take delitve.

Pogovor z Milanom Kučanom je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na Posestvu Brdo, prav tam, kjer je intervjuvanec pred 29 leti gostil 5 predsednikov drugih jugoslovanskih republik.

10. avgust 2020: Lojze Peterle

Lojze Peterle je pred 30 leti postal prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade Republike Slovenije. Na to mesto je priletel kot meteorit, saj njegovi stranki Slovenskim krščanskim demokratom na aprilskih volitvah na cvetno nedeljo nihče ni napovedoval zmage. Prva naloga, ki ga je čakala, je bila sestava vlade, ki je štela 26 ministrov in ministric, temu pa so sledila številna simbolna dejanja. Med drugimi tudi odstranitev Titove slike iz sobe, v kateri je zasedala vlada. Peterle je v pogovoru o tem dejanju dejal, da Tito pač ni bil simbol demokratične samostojne Slovenije, za katero si je prizadevala njegova vlada.

Osvetlil je nekaj zanimivih podrobnosti iz nastajanja slovenske države, za kar pa seveda ni bil na voljo noben priročnik. Hkrati, je prepričan Peterle, je bila pot Slovenk in Slovencev v samostojnost tako enkratna, da je ni mogoče priporočiti drugim.

V 50-minutnem pogovoru z voditeljico Rosvito Pesek je poudaril tudi, da je prav osamosvojitev Slovenije tisto, kar lahko vsi skupaj praznujemo.

Pogovor je bil posnet na Račjem otoku Posestva Brdo, prav tam, kjer so se pred 29 leti v tajnosti srečali predsedniki Demosovih strank in vsi po vrsti zatrdili, da so pripravljeni prevzeti politično, pravno in moralno odgovornost za dokončanje procesa osamosvajanja Slovenije.

17. avgust 2020: Dr. Dimitrij Rupel

Dr. Dimitrij Rupel je pred 30 leti po zmagi koalicije Demos na prvih svobodnih volitvah prevzel vodenje komiteja za mednarodno sodelovanje. Njegova ambicija je bila jasna: narediti iz

komiteja zunanje ministrstvo Republike Slovenije, iz republike Slovenije, kot dela federalne socialistične Jugoslavije, pa samostojno državo. V pogovoru zelo jasno naniza, kdo so bili prijatelji Slovenije v tistih ključnih časih in kdo nas je tiščal v Jugoslavijo oziroma: »Vsi naši kontakti, vsi moji kolegi so mi odsvetovali, da gremo po poti neodvisnosti.«

Rupel je tudi zaradi svoje pisateljske in sociološke žilice, izvrsten pripovedovalec o časih nastajanja naše države in prizadevanjih za mednarodno priznanje, kar je bila njegova odgovornost in naloga.

Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom je vodila Rosvita Pesek, posnet pa je bil na Posestvu Brdo, pred Kongresnim centrom, kjer vihrajo številne zastave, tudi zastave držav, ki so nas priznale med prvimi, in one, katerih voditelji so zatrjevali, da samostojnosti Slovenije ne bodo nikoli priznali.

24. avgust 2020: Igor Bavčar

V intervjuju z Mojco Šetinc Pašek sta spregovorila o ključnih dogodkih pred osamosvojitvijo – ustanovitvi Odbora za varstvo človekovih pravic, ki si je prizadeval za izpustitev četverice JBTZ, o odnosu z Janezom Janšo … Pa tudi o njegovem obdobju na čelu notranjega ministrstva, o sodelovanju v vladi Lojzeta Peterleta in s predsedstvom Milana Kučana. Načela sta tudi temo o izbrisanih in nenazadnje o finančnih mahinacijah, ki so ga privedle na zatožno klop in naposled do zaporne kazni.

Pogovor z Igorjem Bavčarjem je bil posnet na Gradu Snežnik.

31. avgust 2020: Janez Janša

Janez Janša je pred 30 leti v osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta postal republiški sekretar za ljudsko obrambo. Bil je diplomirani obramboslovec, eden od štirih junakov afere JBTZ in viden član Slovenske demokratične zveze. Ob prevzemu poslov so ga pričakala prazna skladišča Teritorialne obrambe, saj so zvezne oblasti izdale ukaz o odvzemu orožja in premestitvi v skladišča JLA.

Pogovor z Janšo je tekel predvsem o nastajanju slovenske vojske, kar je bila njegova ključna naloga, saj je bilo treba osamosvojitvena dejanja podpreti s t. i. realno silo. Izvedeli smo, kako usodne so bile za prve slovenske vojake večje pošiljke orožja, kdaj se je tehtnica v obrambni vojni psihološko prevesila na našo stran in katera je še danes tista ločnica, ki Slovence deli na Janševe in Kučanove.

Janez Janša ocenjuje, da je bilo dejstvo, da smo se Slovenci uprli agresiji JLA, za jugoslovanske strukture veliko presenečenje in prav to presenečenj je bistveno pripomoglo k slovenski zmagi. »Oni niso verjeli, da bomo zbrali dovolj poguma za oborožen odpor. «

Pogovor z Janezom Janšo je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na Posestvu Brdo pri koči Jezero, prav tam, kjer so aprila in maja 1991 potekale operativne priprave na osamosvojitev RS.