Tour de France ima številne svete kolesarske gore: Alpe d'Huez, Mont Ventoux, Tourmalet, Galibier, Izoard ... Giro d'Italia ima legendarna alpske vzpona Stelvio in Gavia. Leta 1990 so prvič v Italiji osvojili Mortirolo, ki je s povprečnim naklonom prek 10 odstotkov postal najbolj zlovešč vzpon v profesionalnem cestnem kolesarstvu.

V iskanju simbolov Vuelte
Zaradi nenehnega spopada na koledarju med Vuelto in Girom se je leta 1995 španski kolesarski krog prestavil z začetka pomladi na konec poletja. Prva je bila to ravno jubilejna 50. dirka po Španiji. S tem se je začela iskati nova identiteta Vuelte.

Leto pozneje je Miguel Prieto, zaposlen pri ONCE-ju, španski fundaciji za slepe in slabovidne, ki je takrat sponzorirala vodilno špansko kolesarsko ekipo istega imena, v svoji domači Asturiji odkril kolesarski zaklad.

Povprečje zadnjih 6 km vzpona več kot 13 odstotkov
Cesto za živino na goro Gamonal (1570 m) v dolžini 12 km, ki se povzpne za 1200 m. Izredno neenakomerna cesta s povprečnim naklonom 10 odstotkov. A neenakomerno vzpenjajoča cesta ima v zadnjih 6 km klanca povprečje več kot 13 odstotkov, med katerimi so posejane klančine z 20, 18, 17 in celo 23,5 odstotka!

Pozneje so v Italiji na Giro končno vključili Zoncolan v Slovencem bližnjih Karnijskih Alpah. Iz smeri Ovara gre za 10,1 km dolg vzpon s povprečjem kar 11,9 odstotka, s čimer je tehnično Zoncolan še težji vzpon kot Angliru, a gre bolj za vprašanje okusa.

Klanec, s katerim so presegli Mortirolo
Leto pozneje med Vuelto 1997 se je Prieto udeležil predavanja takrat vodilnih mož Vuelte ‒ Enrique Franco je predstavil svoje štiri sanjske cilje (med drugim tudi cilj etape na Teide na Kanarskih otokih). Potem je Prieto poslal pismo vodstvu prireditelju Unipublic, kar je spremenilo zgodovino Vuelte.

"Ta vzpon, če se bo kdaj uporabil, zagotavlja nepozabne spomine, ki se bodo vtisnili v možgane gledalcev. Tako kot so ljudje dejali, da bo Lagos de Covadonga postal španski Alpe d'Huez, tako bi Gamonal lahko izenačil, če ne brez pretiravanja, celo presegel italijanski Mortirolo," je vizionarsko zapisal sicer osebno slabovidni Prieto.

V letu dni uredili cesto
Občina Riosa v osrednji Asturiji, dobrih 20 km južno od Ovieda, je hitro krenila na delo, začela širiti, betonirati in asfaltirati cesto. Na ogledu so prepričali prireditelja Unipublic in v letu dni dokončali cesto, da je bila primerna za prečkanje karavane. Ob tem so se tudi odločili, da se bo vzpon rajo kot Gamonal imenoval Alto de l'Angliru, kot je bila poznana pot na goro živinorejcem, ki so po njej gnali govedo na pašo.

Megla, dež in rojstvo mita
12. septembra 1999 je Vuelta prvič zavila proti novemu vzponu, na vrhu katerega je bil cilj 8. etape. V samostojnem napadu na začetku ciljnega klanca je v gosti megli in rahlem pršenju proti zmagi vozil Rus Pavel Tonkov, a za njim se je ravno na najtežjem delu La Cueña les Cabres za napad odločil nepredvidljivi Jose Maria Jimenez, se otresel Roberta Herasa in malo pred ciljem ujel Tonkova ter mu speljal prestižno zmago.

"Chava" Jimenez, kolesar Banesta, je slavil svojo najbolj odmevno zmago, ki jo je posvetil svojemu najboljšemu kolesarskemu prijatelju Marcu Pantaniju, ki je bil tistega leta v rožnati majici izgnan z Gira zaradi dopinga.

Na gori se je kljub slabemu vremenu po uradnem štetju zbralo 120 tisoč ljudi. Televizijski prizor, ko se iz megle izvije Jimenez, ujame in premaga Tonkova, pa je rodil mit. Ali je "Chava" poletel v zadnjih 2 km ali pa si je pomagal z avtomobilom, kot je odkrito namigovala Tonkova ekipa Mapei.

Izziv za kolesarje z vsega sveta
Alto de l'Angliru je postal takojšnja uspešnica in cilj španskih ljubiteljev kolesarstva, leta 2000 (zmagal Gilberto Simoni, ki je dobil tudi prva dva vzpona na Zoncolan) in leta 2002 (Roberto Heras) sta sledili še dve ponovitvi novega ciljnega vzpona in živinska cesta v Asturiji se je spremenila v simbol novodobne Dirke po Španiji. S tem pa tudi cilj kolesarskih potovanj najbolj zagrizenih amaterjev in rekreativcev, razvil se je kolesarski turizem in majhna občina Riosa je zadihala z novimi pljuči. Vložek v cesto se je povrnil že več desetkratno.

David Millar protestno odstopil pred ciljem
A vse seveda ni šlo gladko: številni kolesarji so negodovali in se pritoževali nad nečloveškimi klančinami, ki nimajo nič povezave s cestnim kolesarstvom. Najdlje je šel leta 2002 David Millar, takrat uvrščen med prvo deseterico na dirki, a po dežja polnem dnevu, ki je doma v Asturiji, je imel vsega dovolj. Škot je meter pred ciljno črto stopil s kolesa in demonstrativno odvrgel štartno številko ter odstopil z Vuelte. "Nismo živali, to je nečloveško." A se je pozneje hitro pokesal in obžaloval potezo, s katero je oškodoval svojo ekipo Cofidis ter zdaj kot komentator ITV-ja meni, da bi moral prestopiti ciljno črto in šele tam začeti protestirati.

"To ni kolesarstvo"
Prvi trije Angliruji so sprožali jezo med kolesarji. "Nečloveški vzpon," je jokal Oscar Sevilla, ki je na klancu zapadel v krizo, izgubil 3 minute in skupno vodstvo. "To ni kolesarstvo," je bil besen Joseba Beloki. A na vse so prireditelji odgovarjali z rekordnimi številkami TV-gledalcev in zanimanjem javnosti ob cestah. "Vuelta brez Angliruja je kot 5-kilometrski maraton ali 15-minutna nogometna tekma," je bil jasen Enrique Franco in Angliru je (p)ostal ikona Vuelte.

Slovo Contadorja s slavjem na Angliruju
S tem se je spremenil tudi odnos kolesarjev do vzpona: Alberto Contador je tukaj leta 2008 spisal svojo zgodnjo mojstrovino in napovedal osvojitev prve od štirih Vuelt. Za konec bogate in pisane kariere je nato "El Pistolero" na Angliruju 2017 v predzadnji etapi z zmago prišel do najlepšega možnega slovesa od tekmovanj. "Ni lepšega zaključka, kot je zmaga na Angliruju. Ko sem se zjutraj zbudil, sem si rekel: to je moja zadnja gora."