Tako v dokumentarnem filmu Greta razmišlja švedska najstnica Greta Thunberg, ki je s svojim bojem za podnebje postala svetovna ikona – pa tudi glas vpijočega v puščavi.

Film Nathana Grossmana spremlja Greto od avgusta 2018, ko je kot 15-letnica protestno sedla pred švedski parlament, sama, mrkogleda, s transparentom "Šolska stavka za podnebje", nazadnje pa s svojo soloakcijo na ulice pognala na milijone otrok in mladostnikov, ki zahtevajo od svetovnih voditeljev, naj preidejo od besed k dejanjem.

Sorodna novica Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet

Gretina pobuda se je sprva zdela skoraj naivna. Reševati planet s posedanjem pred parlamentom, pričakovati, da se bo kdo uklonil "histeričnemu pamžu", kot dekle zmerjajo njeni nasprotniki, ki jih ni malo.

"Pojdi raje v šolo," Greti pokroviteljsko prigovarja ena od mimoidočih. "Zakaj bi potrebovala izobrazbo, ko pa nimam prihodnosti?" ji zabrusi 15-letnica.

Vse plasti Grete

Grossmanova kamera sledi Greti, ko začenja dobivati podpornike med švedskimi, nato pa svetovnimi vrstniki, ko jo začnejo vabiti na mednarodne konference, kjer "potrebujejo nekoga, ki bo nagovarjal mlade", tam je tudi v najintenzivnejših trenutkih, tistih, ki so jih ovekovečile kamere vseh svetovnih medijev.

Sorodna novica Greta politikom na podnebnem vrhu: Kako si drznete!

Hlipajoča Greta, ko razlaga zbranim o sestradanih severnih medvedih in katastrofalnih sušah. Krhka Greta, prepuščena Atlantiku v jadrnici, ki bolj spominja na jajčno lupino, ker zavrača do okolja neprijazna letala. Besna Greta, ki brez vsakega strahospoštovanja s pogledom strelja v svetovne voditelje v Združenih narodih, ko jim zabrusi, kako so ji uničili prihodnost in kako naj jih bo sram.

"Podnebno tematiko pozna bolje kot 97 odstotkov politikov," v filmu pove njen oče Svante, ki dekle spremlja na vseh njenih poteh in ji očetovsko prigovarja, naj vendarle kaj poje in da ji res ni treba pravilno vezajev postavljati v vsak njen govor.

V kakem drugem primeru bi oceno Svanteja Thunberga pripisali nekritični starševski ljubezni, v primeru Grete je verjetno res. S pomočjo fotografskega spomina in popolne predanosti tematiki najstnica konkurira vsakemu strokovnjaku, ko gre za številke, projekcije in statistiko, povezane s segrevanjem ozračja in z njim podnebne spremembe.

Tudi sama bo to pripisala Aspergerjevemu sindromu, obliki avtizma, ki ji onemogoča normalne socialne stike z vrstniki, po drugi strani pa krepi njeno čustvovanje na drugih področjih, kar v njenem primeru pomeni popolno predanost boju za okolje.

Temo doživlja osebno, skrajno emocionalno, urgentno. "Sveta ne vidim črno-belo. Tako vidim le podnebno problematiko," odvrne ob koncu filma tistim, ki ji očitajo preveč poenostavljeno gledanje na svet.

Ljubljena in osovražena

Čeprav gledalec filma bolje razume Gretine vzgibe in do neke mere podnebno krizo, je njegov daleč najbolj zanimiv vidik notranji boj dekleta, ki je tako neusmiljeno izpostavljeno dvema skrajnima poloma – po eni strani je junakinja, idol milijonom mladih protestnikov, ki so zaradi njene pobude začeli protestirati za okolje in ki kričijo, kako jo ljubijo, zvezdnica, ki jo vabijo predsedniki in premierji v svoje zlate palače.

Po drugi strani pa je brez vsakih varovalk, ki običajno pritičejo tej starosti, prepuščena javnemu žaljenju medijev in politikov, ki so do segrevanja ozračja skeptični in vidijo v Greti populistično orodje levice.

A film, morda povsem nehote, postavlja neizrečeno vprašanje. Kaj je v resnici težje požreti? Vulgarne psovke konservativnih TV-voditeljev, kot je "sebična hinavska posranka", in diskreditacije, češ da gre za "duševno bolno dekletce", posmihanja Putina, Trumpa in Bolsonara ter grozilna pisma?

Ali lažno dobrikanje kvaziliberalnih svetovnih voditeljev, ki Greto vabijo v svoje rezidence, se z njo fotografirajo, ji pustijo njenih 15 minut, natrosijo nekaj puhlic o "resnosti razmer", nato pa sklenejo, da drastični ukrepi trenutno niso mogoči?

Igranje vloge

"V resnici ne vem, zakaj me vabijo. Radi bi bili v središču pozornosti, da bi bilo videti, da nekaj delajo. Točno vedo, kaj reči, vedo, čemu ljudje nasedejo," razmišlja razočarana Greta po enem od nastopov v Bruslju. "Zdi se mi, da vsi igrajo neko vlogo, se pretvarjajo. Vse skupaj se zdi tako zlagano."

Jean-Claude Juncker, Emmanuel Macron, Angela Merkel, papež Frančišek, Arnold Schwarzenegger … V filmu so vsi prikazani zgolj kot pasivni statisti v Gretinem aktivizmu. Na neki način ima konservativni, do Grete nastrojeni pol prav – levica Greto in Greti podobne izkorišča.

Le da ne za dosego svoje agende, ampak da bi bili sami videti boljši – bolj angažirani, bolj proaktivni, naprednejši. A tu se običajno ustavi. Pri formi, fasadi. Samo bolj politično korektno terminologijo uporabljajo.

In za Greto je to prav tako boleče, kot je spremljanje podatkov o deležu emisij v zraku. "Nismo zavzeli ulic, da bi delali selfije z nami. To delamo, ker si želimo nazaj upanje in sanje," pravi.

Ocena: -4