"V bitki za dušo Amerike je zmagala demokracija. Ljudje so volili, zaupanje v naše ustanove se je ohranilo, integriteta volitev je ostala nedotaknjena. Zdaj je čas, da obrnemo stran, da se poenotimo, se pozdravimo," je dejal Biden. Ponovno je obljubil, da bo predsednik vseh Američanov, tudi tistih, ki niso volili zanj.

Demokrat Biden je dobil 306 elektorskih glasov, trenutni republikanski predsednik Donald Trump pa 232. Za zmago je potrebnih 270 glasov. Biden je dobil tudi sedem milijonov glasov volivk in volivcev več.

Američani predsednika ne volijo na neposrednih volitvah, čeprav na glasovnici obkrožijo ime kandidata oziroma kandidatke. V bistvu volijo seznam elektorjev, ki potem do 14. decembra na tako imenovanem elektorskem kolidžu ‒ to je na volitvah v glavnih mestih posameznih držav ‒ potrdijo voljo volivcev.

Izid glasovanja elektorjev bodo 6. januarja uradno objavili in potrdili v zveznem kongresu na skupnem zasedanju predstavniškega doma in senata, ki mu bo predsedoval podpredsednik ZDA Mike Pence.

Po glasovanju elektorjev je Biden dejal, da je bila ameriška demokracija "na preizkusu in ogrožena", a da se je pokazala kot "odporna, resnična in močna", poroča BBC. Pohvalil je "običajne moške in ženske", ki so se uprli nadlegovanju, s čimer je mislil na Trumpove poskuse zasejati dvom o legitimnosti volitev in razveljaviti njihove izide.

V nekaterih državah so sprejeli strožje varnostne ukrepe, vključno z Michiganom in Georgio. V glavnem mestu Michigana, kjer je zmagal Biden, Lansingu so tako zaprli urade zakonodajnega telesa zaradi groženj z nasiljem. Glasovanje je sicer minilo mirno, čeprav je skupina republikancev skušala vstopiti v stavbo in izvesti svoje glasovanje, a so jim preprečili vstop.

Trump medtem vztraja, da so bile volitve nepoštene in da je pravzaprav on dobil večino glasov. Od privržencev, ki jih je prepričal, da so bile volitve prevara, še naprej zbira denar, ki naj bi bil namenjen pokrivanju stroškov za poskuse razveljaviti izide volitev.

Predsednik je medtem na Twitterju oznanil, da položaj zapušča pravosodni minister William Barr, ki je v nasprotju s Trumpovimi trditvami nedavno dejal, da ni dokazov o razširjenih nepravilnostih in goljufijah na volitvah.

Trump je sicer na Barra jezen že nekaj dni, odkar je prišla v javnost novica, da pravosodno ministrstvo vodi preiskavo Bidnovega sina. Trumpa je najbolj zmotilo to, da preiskava Hunterja Bidna poteka dejansko že več kot leto dni, Barr pa tega ni dal v javnost pred volitvami.

Bidnu čestital tudi Putin

Ruski predsednik Vladimir Putin je med zadnjimi svetovnimi voditelji za zmago na predsedniških volitvah Bidnu čestital za zmago. Iz Kremlja so sicer sporočili, da bodo počakali na izid glasovanja elektorskega kolegija, preden bodo Bidnu čestitali, medtem ko je večina svetovnih voditeljev novoizvoljenemu predsedniku ZDA čestitala v dneh po volitvah 3. novembra.

Kot poroča britanski BBC, sta imela Putin in Biden v času, ko je bil ta podpredsednik Baracka Obame, hladen odnos. Kot navaja v sporočilu, Putin Bidnu želi, da bi bil uspešen, in dodaja, da je pripravljen z njim sodelovati in biti v stiku.

Zapisal je še, da lahko "Rusija in ZDA, ki so še posebej odgovorne za svetovno varnost ter stabilnost, kljub medsebojnim razlikam pomagajo rešiti mnoge težave in izzive, s katerimi se spoprijema svet."

Bidnu je zdaj čestital tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je novoizvoljenemu predsedniku ZDA zaželel "zelo uspešen mandat". Duda je ob tem Bidna povabil na obisk na Poljsko.

Bidnu za zmago čestital še mehiški predsednik

Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador je čestital novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, ob tem pa se zavzel za ohranitev dobrih odnosov med državama.

"Naši ljudstvi sta zgodovinsko, gospodarsko in kulturno prepleteni, zato morata vladi delati za dobre dvostranske odnose, ki temeljijo na sodelovanju, prijateljstvu in spoštovanju suverenosti drug drugega," je v čestitki zapisal Lopez Obrador in pozdravil Bidnovo stališče do mehiških prebežnikov po svetu, "ki bo omogočilo razvoj skupnosti na jugovzhodu Mehike in v Srednji Ameriki".

Mehika in ZDA si delijo 3200 kilometrov dolgo mejo, osrednje teme v njunih kompleksnih odnosih so migracije, gospodarstvo in boj proti mamilarskim kartelom. Lopez Obrador je z dosedanjim predsednikom Donaldom Trumpom razvil dober odnos, čeprav je Trump grozil, da bo za preprečevanje nezakonitih prehodov na meji z Mehiko postavil zid.

Bidnovo zmago na predsedniških volitvah priznavajo tudi vodilni republikanci v senatu

Vodja senatne večine Mitch McConnell iz Kentuckyja je priznal, da je na volitvah 3. novembra demokrat Biden premagal republikanca Trumpa. McConnell je do zdaj zavračal kritike demokratskih kolegov, da o izidu volitev molči v času, ko je Trump na sodiščih in po zveznih državah izpodbijal volilne izide s trditvami o volilnih prevarah. McConnell je tudi ostro kritiziral demokrate zaradi pozivov k priznanju volilnega izida.

"Številni smo upali, da bodo predsedniške volitve prinesle drugačen izid, vendar ima naš sistem vlade proces določanja, kdo bo 20. januarja prisegel na položaju predsednika. Elektorski kolidž je povedal svoje," je izjavil McConnell in pohvalil vse, kar se je zgodilo v štirih letih Trumpovega mandata, ter dejal, da si Trump in podpredsednik Mike Pence zaslužita hvaležnost Američanov.

"Pride čas, ko se moraš soočiti z dejstvi. Ko bo elektorski kolidž danes uredil zadevo, bo napočil čas za vse, da gremo naprej," je dejal republikanski senator iz Južne Dakote John Thune, republikanski senator Roy Blunt iz Misurija, ki predseduje odboru za inavguracijo predsednika ZDA, pa je povedal, da se bo moral odbor ukvarjati z Bidnom.

"Taka je narava volitev. Moraš imeti zmagovalca, moraš imeti poraženca. Ko se bodo Trumpovi pravni argumenti izčrpali, bo Biden na poti, da postane predsednik ZDA," je izjavil teksaški republikanec John Cornyn.