Če bo potrjena, bo kongresnica iz Nove Mehike prva staroselka na ministrskem položaju.

Sorodna novica Dilema Bidnovega kabineta – ali več žensk pomeni večjo naprednost? Niti ne.

Haalandova, pripadnica ljudstva Laguna Pueblo, spada v skupino naprednih demokratov, ki jim je uspelo v zadnjih dveh letih osvojiti stolčke v kongresu. V kongres je bila izvoljena na volitvah leta 2018, hkrati z Alexandrio Ocasio Cortez, Ilhan Omar, Ayanno Pressley in Rashido Tlaib, ki v kongresu sestavljajo t. i. Vod (The Squad) etnično in versko različnih političnih novink.

60-letna Haalandova ni popolna novinka, a izkušenj onkraj lokalne politike praktično nima. Rojena je bila v Arizoni staroselski materi, ki je služila v mornarici, in norveško-ameriškemu očetu, marincu, zaradi katerega se je družina nenehno selila med oporišči, pri čemer je Haalandova zamenjala 13 šol.

Po maturi je delala v pekarni, nato pa se pri 28 letih vpisala na univerzo v Novi Mehiki, kjer je diplomirala iz angleščine, štiri dni po diplomi pa rodila hčerko Somáh. Kot mati samohranilka je odprla malo podjetje za izdelavo omak, da bi lahko preživljala sebe in hčerko. Denarja sta imeli velikokrat tako malo, da si niti stanovanja nista mogli privoščiti, hrano pa sta dobivali prek bonov za socialno ogrožene.

Veliki uspeh v bitki za kongres

Študij je Haalandova nadaljevala na pravni fakulteti, posojilo za študij pa odplačevala še, ko je predlani kandidirala za kongres. V politične vode je zašla sprva v lokalni politiki in leta 2012, ko se je Barack Obama potegoval za drugi mandat, služila kot predsednica volilne komisije Nove Mehike za staroselce. Leta 2014 je kandidirala za vice guvernerko Nove Mehike (na glasovnici z Garyjem Kingom), a izgubila proti republikanski navezi.

Sorodna novica Povolilna interna vojna med demokrati - stranka kljub Bidnovi zmagi razklana

Leta 2015 je bila izvoljena za dvoletni mandat predsednice demokratske stranke Nove Mehike, pod njenim predsedovanjem pa so demokrati Nove Mehike prevzeli nadzor nad predstavniškim domom in uradom državnega sekretarja Nove Mehike, za kar so zasluge pripisali prav Haalandovi.

Daleč največji met pa ji je uspel na volitvah novembra 2018, ko se ji je uspelo prebiti v kongres. Hkrati je bila takrat za kongresnico izvoljena tudi Sharice Davis iz Kansasa, s tem pa sta Haalandova in Davisova postali prvi staroselki v predstavniškem domu. Tam sta sicer že dva staroselca, a oba moška, oba republikanca iz Oklahome.

Prvič staroselski glas v predsedniškem kabinetu

Bidnov izbor Haalandove za mesto notranje sekretarke so pozdravili mnogi, predvsem iz progresivnega dela in staroselske skupnosti, saj je notranje ministrstvo ZDA med drugim pristojno prav za rezervate, staroselsko zemljo in obsežna območja zaščitene ameriške divjine, med katera spadajo narodni parki Yellowstone, Yosemite, Grand Canyon ipd.

In prav pri tem se običajno najbolj krešejo kopja med staroselci, ki skušajo to zemljo zaščititi, in ameriško vlado, praktično pod vsako administracijo podrejeno korporacijskim interesom. Notranje ministrstvo je imelo zato pogosto problematičen in nič kaj simbiotičen odnos s 574 plemeni, kot jih je uradno priznanih na območju ZDA, piše Washington Post.

Haalandova je na Twitterju zapisala, da je "počaščena in pripravljena služiti" kot notranja sekretarka. "Glas, kakršen je moj, še nikdar ni bil glas v kabinetu predsednika ali na čelu notranjega ministra," je dodala. Kot je povedala za Reuters, bo kot ministrica skušala razširiti proizvodnjo obnovljivih virov energije na zemljiščih, ki so v lasti zveznih oblasti, in razveljaviti regresivni fokus Donalda Trumpa na krepitev fosilnih goriv.

Zmaga za okoljevarstvenike

Progresivna struja, ki do zdaj nikakor ni bila navdušena nad Bidnovim izborom kabineta, je izbor Haalandove označila za "popolno izbiro", kongresnico pa za "gorečo zaveznico" okoljevarstvenega gibanja.

"Imenovanje kongresnice Deb Haaland za notranjo ministrico je zgodovinski trenutek za vsakega staroselskega Američana in zeleno gibanje Green New Deal," je dejala Varshini Prakash, direktorica gibanja Sunrise.

"S progresivno voditeljico na čelu lahko dosežemo resničen napredek pri zajezitvi podnebnih sprememb ter zagotovimo neodvisnost, dostojanstvo in pravičnost za vse staroselce.”

Notranje ministrstvo bo igralo ključno vlogo pri Bidnovem ambicioznem podnebnem načrtu, pa tudi pri dialogu med zvezno vlado in staroselskimi plemeni.

Tom Udall, odhajajoči senator iz Nove Mehike, ki naj bi bil tudi v ožjem krogu za to vlogo, je med prvimi čestital Haalandovi, njeno imenovanje pa označil za “prelomnico za staroselske skupnosti in njihov narod". "Povsem prepričan sem, da bo tako notranja ministrica z zgodovinskim pomenom kot tudi odlična ministrica," je dodal.

Sorodna novica Med hipiji in Indijanci v Novi Mehiki

Theresa Pierno, direktorica Zveze za ohranitev parkov (PCA), pa je dejala, da je Haalandova šampionka v kongresu, ki da neomajno podpira ohranjanje neokrnjene ameriške divjine. "Sredi pandemije in podnebne krize potrebujemo notranjo ministrico, ki se je pripravljena spopasti z izzivi 21. stoletja z drznimi rešitvami … Da bi obvarovali naše narodne parke in javne površine za blaginjo vseh Američanov."

"Izbor Deb Haaland za notranjo ministrico je dosežek staroselskih gibanj. Ob tem velja poudariti, da prihaja Haalandova iz zvezne države, ki se uvršča na peto mesto v ZDA po proizvodnji nafte in plina, v veliki meri kot posledica frackinga na staroselskih ozemljih, ki so si jih prisvojile zvezne in državne oblasti," pa se je odzval Nick Estes, eden najvidnejših staroselcev v javni sferi.

"Njeno imenovanje postavlja Novo Mehiko v središče gibanja za vrnitev javnih zemljišč staroselcem kot prvi korak kakršne koli pametne okoljske politike. Do tega prihaja s priznanjem, da je Haalandova dejala, da je proti frackingu na javnih zemljiščih. Se pa bo še videlo, kako se bo vse skupaj potem odvijalo, ko bo postala ministrica," je sklenil Estes, pripadnik plemena Sjujev in profesor ameriških študij na Univerzi v Novi Mehiki.

Staroselci – zapostavljeni segment volivcev

V ZDA je bilo veliko povedanega in napisanega o tem, kako so tudi staroselci odigrali ključno vlogo na teh volitvah in pri izvolitvi Bidna, zlasti v Arizoni, običajno republikanski trdnjavi, ki jo je tokrat za las osvojil Biden.

Na novembrskih volitvah je udeležba med staroselci po vsej državi močno poskočila – na ozemljih ljudstva Navajo, ki poseljuje jugozahod ZDA in pri katerem je na voljo največ podatkov, je mnogo okrožij poročalo o od 40- do 60-odstotnem porastu volilne udeležbe. Tudi zato je številne staroselce precej prizadelo in/ali razburilo, ko jih je CNN v svoji analizi vzporednih volitev na volilni dan uvrstil v kategorijo "ostalo".

Staroselci so redno spregledani segment, pri čemer ni nič drugače, ko gre za volilne kampanje. Po zadnjem štetju prebivalcev iz leta 2010 avtohtoni Američani predstavljajo zgolj 1,7 odstotka prebivalstva ZDA.

Pri volitvah se spopadajo s številnimi ovirami, vključno z zakoni posameznih zveznih držav, ki lahko prepovedujejo uporabo plemenskih osebnih izkaznic in poštnih predalov za registracijo (nekateri deli rezervatov nimajo hišnih številk), volišča pa so včasih zelo oddaljena, kar pomeni, da brez lastnega prevoza ne morejo do njih.

Ob tem pa imajo staroselci še to smolo, da so mnoge zvezne države z omembe vrednim deležem avtohtonega prebivalstva nezlomljive republikanske trdnjave, staroselci pa običajno volijo demokrate, zato mnogi demokratski kandidati ne vlagajo sredstev v kampanje v takih zveznih državah. V Severni in Južni Dakoti na primer, kjer je delež staroselcev več kot petodstoten, so demokrati predsedniško tekmo izgubili za 34 oz. 26 odstotnih točk.