Z uporabniškega računa @RealDonaldTrump je ameriški predsednik manipuliral z ljudmi, pravi antropolog dr. Dan Podjed z ZRC-ja SAZU-ja v intervjuju, ki ga najdete na koncu prispevka. "Meni je bilo pri njem kot liku briljantno to, da je bil avtentičen, kar je tudi razlog, da je mojster komuniciranja," je o Trumpu med drugim povedal v pogovoru za MMC.
Za svojih 87 milijonov sledilcev je ustvaril neposreden kanal iz Ovalne pisarne, njegove zapise pa so povzemali ameriški in svetovni mediji. Po izgredih v ameriškem kongresu je Twitter številne Trumpove tvite, v katerih je izpodbijal izid novembrskih volitev, najprej označil z opozorilom, nato pa Trumpov račun, na katerem je spodbujal svoje podpornike, popolnoma izbrisal. Za ta korak se je podjetje odločilo "zaradi nevarnosti nadaljnjega spodbujanja nasilja".
Od žalitev do pohval
"Brez Twitterja predsedovanja Donalda Trumpa ne bi bilo," meni politična analitičarka na CNN-u Kirsten Powers in dodaja: "Tega se zaveda tudi sam." Predsednik je v svojih neposrednih zapisih pogosto koga napadal ali hvalil, omalovaževal je svoje politične nasprotnike in preiskave, hvalil samega sebe, širil teorije zarote, napadal manjšine in prebežnike. Poleg tega je omalovaževal prejšnje predsednike ZDA oziroma svojo protikandidatko na predsedniških volitvah Hillary Clinton, pa tudi ameriško sodstvo in tajne agencije.
Trump se je po spletu pogosto odzival na vsebino televizijskih programov in na zunanjepolitična vprašanja. Poleg tega je napadal verodostojnost določenih novinarjev, posamezne medije obtoževal, da ne poročajo o resničnih dogodkih, in hvalil konservativne ameriške medijske hiše, med njimi Fox News. Ta medij je Trump v zapisu na Twitterju pohvalil že prvo jutro, ko se je po zmagi na predsedniških volitvah prebudil v Beli hiši.
Pohvalne besede je pogosto namenil tudi posameznikom, ki so bili po njegovi oceni izjemni, denimo preminuli pevki Arethi Franklin.
Na začetku svojega predsedovanja je Trump na Twitterju v povprečju objavil po devet zapisov na dan. V primerjavi z letom 2017 se je število njegovih tvitov v začetku leta 2019 potrojilo, oktobra tega leta je na primer objavil 250 tvitov na teden, pravi raziskava, ki jo je izvedel New York Times.
Tviti o volitvah
Več Trumpovih tvitov je izražalo dvome o demokratičnih procesih v ZDA, saj je že po volitvah leta 2016 opozarjal, da se je po njegovem mnenju zgodila volilna prevara in da je na milijone prebivalcev države glasovalo nezakonito, zato on ni prejel večine glasov. V več kot tisoč zapisih je zanikal vsakršno vmešavanje Rusije v ameriške volitve in napadal preiskave, povezane s temi domnevami.
Tudi pred lanskimi ameriškimi predsedniškimi volitvami in po njih je Trump trdil, da je šlo za volilno prevaro, ob tem pa širil teorije zarote in obtožbe, ki so se izkazale za neutemeljene.
Velike začetnice, preprost jezik
Trumpov jezik na Twitterju ni bil formalen, kot je značilno za spletno komunikacijo večine drugih političnih osebnosti, ampak preprost in skoraj pogovoren. Pogosto je ponavljal izraze, ki so postali značilni za njegov slog, svoje tvite je na primer končal z besedo "žalostno", ki jo je pospremil s klicajem, kar se je razširilo po Twitterju in sprožilo tudi različne ironične odzive.
Med njegovimi priljubljenimi izrazi je tudi beseda "slabo", zapisana s klicajem, s katero je večkrat zaključil svoje tvite in jo izpisal z velikimi začetnicami, ki jih je v svojih objavah tudi sicer rad uporabljal.
Trumpovi tviti so vsebovali pravopisne napake, občasno pa je delil tudi informacije z nezanesljivih spletnih strani.
Svetovalci najprej proti
Kot opozarja New York Times, so na začetku njegovega predsedovanja svetovalci Trumpa pozvali, naj tvitanje zmanjša, razmišljali pa so tudi o tem, da bi družbeno omrežje prosili za 15-minutni zamik med časom, ko Trump tvit napiše, in trenutkom, ko je objavljen.
A ameriški predsednik se ni dal prepričati, kmalu pa so njegove spletne dejavnosti podprli tudi drugi člani njegove administracije in mu celo svetovali, kaj naj objavi. V začetku njegovega predsedovanja so Trumpovi svetovalci predsedniku predlagali tudi, da bi njegove tvite pregledovali, preden bi jih javno objavil. Kot je za omenjeni medij povedal neimenovani nekdanji član administracije, je Trump privolil, da bo to preizkusil za teden dni, a že po 72 urah je bil ponovno na Twitterju.
Tudi v naslednjih letih so svetovalci ameriškega predsednika večkrat pozvali, naj si vzame premor od spletnih dejavnosti, vendar tega ni upošteval.
Twitter na trnih
Tudi podjetje iz Silicijeve doline, ki je imelo v preteklih letih finančne težave in precej manj uporabnikov kot Facebook, je razmišljalo o ustavitvi dejavnosti ameriškega predsednika, vendar je po drugi strani prav ta prinesel veliko zanimanja za omrežje.
To je razlog, da se podjetje kljub Trumpovemu kršenju določenih pravil ni odločilo, da ga ustavi, je za New York Times povedal nekdanji zaposleni in opozoril, da so o ameriškem predsedniku razpravljali na skoraj vsakem vodstvenem sestanku podjetja ter razmišljali o tem, ali bi ga blokirali. Da Trumpovega uporabniškega računa v preteklosti niso ustavili, so se odločili zato, da predsednika ne bi cenzurirali, je pojasnil vir.
Odziv vodstva Trumpovega priljubljenega družbenega omrežja
Izvršni direktor Twitterja Jack Dorsey se spopada s kritikami tako tistih, ki trdijo, da bi moralo družabno omrežje ameriškega predsednika blokirati že veliko prej, kot tudi drugih, ki trdijo, da prepoved ovira svobodni govor, poroča Independent.
Podjetje Twitter je že leta trdilo, da je imel Trump posebno izjemo med pravili, ker so bili njegovi tviti novice, zato mu je dovolil objave, ki bi jih pri drugih uporabnikih prepovedali. Twitter se je naposled odločil, da Trumpa blokira, ker se je "spoprijel z izrednimi in nevzdržnimi okoliščinami, zaradi katerih smo se morali usmeriti predvsem v javno varnost," je v nizu tvitov zapisal Dorsey. "Škoda, ki jo razprave na medmrežju povzročijo v svetu zunaj spleta, je očitno resnična in je ključno vodilo naše politike in odločitev." Opozoril je še, da primer kaže na to, kakšno moč ima lahko v javnem govoru posameznik ali korporacija, kar ljudi še bolj razdvaja.
Intervju z antropologom dr. Danom Podjedom:
"Dejansko je Trump mojster družbenih medijev in resničnostnih šovov"
"V preteklosti smo imeli mogoče sto prijateljev, danes smo šli daleč čez to mejo," antropolog dr. Dan Podjed začne najin pogovor in poudari, da nekateri redki posamezniki po tem družbenem kapitalu še bolj izstopajo.
"To so t. i. žarišča po omrežjih, ljudje, ki so v digitalni dobi nakopičili največ socialnega kapitala, ki ga znajo nekateri spremeniti v finančni, politični in drug kapital." Med njimi je tudi odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump, poudari sogovornik.
Kako je znal Trump, ki je gotovo bil tako žarišče omrežja, uporabljati sodobna orodja?
Izjemno uspešno je znal manipulirati s sledilci. S tega vidika sta Facebook in Twitter medsebojno bistveno različna. Čeprav ima namreč Twitter precej manj uporabnikov kot Facebook, ki ga uporablja več kot tretjina svetovnega prebivalstva, pa je močnejše politično orožje kot Facebook. Tisti, ki jemljejo politiko resno, so na Twitterju, tisti, ki imajo politiko razumejo bolj kot igro, so na Instagramu, kjer je pomembnejša slika, medtem ko je na Twitterju pomembnejša beseda. Na tem družabnem omrežju nekateri posamezniki res ekstremno izstopajo po tem, kakšen vpliv imajo njihove besede, Trump je z vsako besedo zatresel svet. Pomembno je tudi to, da se s sredinskimi mediji ni pogovarjal, ključni ameriški in svetovni mediji so natisnili njegove tvite. To je moč neposredne komunikacije socialnih medijev.
Družabno omrežje je samostojen medij. Do kakšnih sprememb je prišlo s tem, ko je ameriški predsednik z javnostjo komuniciral drugače, kot je bilo v navadi?
Objave na družbenih medijih niso tiskovna konferenca, gre za vašo izjavo, ki je objavljena na vašem zasebnem profilu. Trump ni objavljal na uradnem predsedniškem, ampak na svojem lastnem profilu. Zanimivo pri dilemi, ali se lahko izbriše profil: to je bil zasebni profil Donalda Trumpa.
Tisti, ki ima toliko socialnega kapitala, bi moral še toliko bolj odgovarjati za svoje besede, imeti večjo odgovornost. Redki posamezniki, ki so najbolj omreženi, lahko s svojimi besedami vplivajo na svet in morajo upoštevati pravila. Politiki si ne bi smeli vzeti le privilegijev tvitanja, če hujskajo množice, bi morali še toliko bolj odgovarjati za to in biti pripravljeni, da njihove besede izbrišejo.
Trump išče nove možnosti komuniciranja z javnostjo, morda bo, kot je napovedal, ustanovil svojo mrežo. Zdi se, da se pojavlja nova delitev ljudi glede na družabna omrežja, ki jih uporabljajo. Kakšne bodo posledice?
Mislim, da ga to, kar se mu je zgodilo, boli bolj od vseh finančnih dolgov. Če bo res ustanovil lastno omrežje, se mu bodo pridružili le njegovi podporniki, to bo neka vzporedna država, ki bo obstajala znotraj ZDA. Včasih se je moral predsednik po takem dogodku umakniti iz javnosti, danes pa se lahko umakne le na drugo omrežje.
Ubežniki, ki so bili na nepravi strani zgodovine v prelomnem trenutku v ZDA, iščejo nove prostore, kjer lahko še naprej komunicirajo. To vodi v vse večjo radikalizacijo družbe. Tisti, ki se bodo začeli povezovati na novih omrežjih, bodo teorije zarot še bolj napihnili, posledica bo, da se ljudje ne bodo več pogovarjali med sabo. Tudi jaz redno berem mnenja politikov, ki mi sicer niso všeč, ker se mi zdi pomembno, da širimo svoja obzorja, da se ne zapiramo v informacijske mehurčke že v enem samem omrežju. Kaj pa zdaj, ko bodo ljudje, ki mislijo podobno, pobegnili na eno omrežje, zdaj se posamezniki sploh ne bodo več srečevali. To je največja nevarnost dejstva, da vse več komuniciramo digitalno. Ne srečujemo se več v gostilnah, na prireditvah, v cerkvah, na tekmah, ampak se posebej zdaj med epidemijo prepiramo predvsem na omrežjih, kjer je veliko lažje izreči kake besede. Tak način komuniciranja za človeka ni naraven, ker ne vključuje nebesednega komuniciranja.
Twitter je na primer omejen na 280 znakov, tam moraš biti kratek, oster, udaren, da izstopaš izmed 500 milijonov objav, ki se pojavijo vsak dan. Problem je, da komuniciramo samo na omrežjih, ne srečujemo več ljudi s popolnoma različnih družbenih polov, s katerimi bi lahko recimo v gostilni debatirali in se prepirali, zato mislim, da so fizični prostori izjemno pomembni za skupnost, za neko naravno komuniciranje. Vseh nesramnih besed, ki jih je izrekel na omrežjih, v živo ali pri komuniciranju z javnostjo tudi Trump ne bi izrekel. Srečevanje v živo je za človeka normalno in velja že na tisoče let, po spletu pa se med seboj pogovarjamo šele 20 let.
Kakšne strategije je pri komuniciranju na Twitterju uporabljal Trump?
Meni je bilo pri njem kot liku briljantno to, da je bil avtentičen, kar je tudi razlog, da je mojster komuniciranja.
Tvital je sam, za seboj ni imel ekipe ljudi, ki bi njegova sporočila zloščila in objavila le to, kar je najlepše, v besu je napisal, kar ga je jezilo. Ko je na primer gledal televizijo, je sproti pisal komentarje o televizijskih kanalih, vse, kar je napisal, je bilo nekako avtentično, in to je skrivnost njegovega političnega uspeha. Pred ljudmi se je pokazal tak, kakršen je, s predolgo kravato in razpetim suknjičem in čepico "MAGA" na glavi. V poplavi sporočil javnosti nam očitno avtentičnega načina komuniciranja primanjkuje.
Ko je Trump postal predsednik, je ta tip komuniciranja postal tako nadležen kot tudi nevaren, saj je podpihoval ljudi in znal množice prepričati, da planejo na kongres ter ga zasedejo. Največja manipulacija, ki jo je naredil, je to, da mu je uspelo kot multimilijarderju iz New Yorka revne ameriške množice prepričati, da ga podprejo, ker on stoji za njimi. Njegov svet in svet teh ljudi – to sta dva kontrastna svetova. Kljub temu da je bil oster nasprotnik socializma, se je hotel prikazati kot neke vrste socialist, človek množic, a v resnici je bil populist, kar je kasta ljudi, ki v času omrežij najbolj uspevajo in znajo z njimi obrniti družbo. Neki bogataš iz New Yorka je začel uporabljati besede in fraze ljudi z ulice, začel je govoriti enako kot oni.
Trump je močno navezan tudi na televizijski medij, kako se ta povezuje s spletom?
Dejansko je Trump mojster družbenih medijev in resničnostnih šovov, saj v resnici vsi živimo v majhnih resničnostnih šovih, ko na primer na Instagramu pokažemo svoje življenje. Tako je Trump iz ameriške politike naredil resničnostni šov.
Že leta 2018 se je v Ovalni pisarni Bele hiše pojavil s Kim Kardashian. Tedaj sem si rekel: "Glej, dva zvezdnika resničnostnega šova v Ovalni pisarni Bele hiše, eden od njiju pa je predsednik!" Tudi ti prizori ob vdoru v kongres so bili resničnostni šov, saj sta se dve popolnoma različni podobi prepletli med sabo – tj. Kapitol in divja skupina ljudi, vključno s tem rogatim predstavnikom teorije zarote Qanon.
Tako so nastale te fotografije, ki jih ne moremo spregledati: ob dragocenih slikah, v ogromnih dvoranah hodijo okrog ljudje s konfederacijskimi zastavami in čepicami "MAGA". Trumpov mandat se je začel in končal kot resničnostni šov. Spremljali smo ga lahko po omrežjih, ki so res postala osrednji medij našega časa.
Kakšna je razlika med tem sodobnim medijem in tradicionalnimi, bolj strukturiranimi mediji?
Ne le, da so naši osrednji mediji postali Twitter, Facebook in Instagram, vsi mi smo postali mediji sami zase. Trump je bistveno večji medij od na primer naju dveh, skrb vzbujajoče pa je, da ljudje pri tem nimajo strategije in uredniške politike oz. samocenzure kot v tradicionalnih medijih.
Omrežja nam torej omogočajo, da objavimo stvari, ki niso primerne. Pijani lahko zgodaj zjutraj posnamemo samogovor in ga objavimo na spletu, posnamemo lahko umor in ga prenašamo po omrežjih, snemamo lahko proteste, hkrati pa lahko slike o sebi izkrivimo tako, da eno plat resničnosti predstavimo, drugo pa zapostavimo. Problem je, da smo hkrati režiserji, scenaristi, razpečevalci, igralci in mediji v eni osebi.
Kaj se je ob blokadi Trumpa pokazalo o spletnih velikanih, ki obvladajo medmrežje?
Facebook ima trenutno več prebivalcev kot katera koli država na svetu, hkrati pa tudi večjo politično moč in odgovornost. Mark Zuckerberg se lahko na primer odloči, da bi pomagal spremeniti režim v neki državi. Spletna družbena omrežja lahko svet izboljšajo, nas bolj povežejo ali pa še bolj razdvojijo, nas skregajo med sabo in potisnejo v informacijske mehurčke, kar se že dogaja.
Tisti ideal, da bo Facebook ljudi povezal med sabo, je preživet. Mislim, da moramo za svetovni splet postaviti na neke temelje, doba velikanov bi se morala končati, če želimo imeti pluralno spletno okolje. Svetovni splet se je sicer sredi 90. let začel tako, da si tam lahko postal nekdo drug, se pogovarjal bolj odprto, našel informacije – a kam je to pripeljalo? V distopični svet, v katerem živimo zdaj, panoptični svet, kjer nas spremljajo, nadzorujejo naša dejanja in naše misli.
Problem je, da so to omrežja, ki so jih zgradili mladci, ki si niso predstavljali, kakšen svet gradijo. Facebook je sam po sebi totalitaren sistem. Po besedah enega njegovih zgodnjih vlagateljev Rogerja McNameeja je njegova struktura kot štruca kruha z anteno na vrhu, kjer sta le Mark Zucherberg in njegova pomočnica Sheryl Sandberg.
S Trumpom se je pokazalo, da so to pravi vladarji 21. stoletja, ki so še nad njim. Kdo pa nadzoruje njih, jih kdor koli sploh nadzoruje?
Nekatera podjetja so v preteklosti uničili, ker so monopoli preprosto premočni, za demokratizacijo svetovnega spleta pa takih velikanov ne sme biti, sicer manjši nimajo nobenih možnosti več. Ameriški demokrati bodo zdaj Facebook, Twitter in Amazon podprli, hvaležni jim bodo, morda je šlo tudi za neko izmenjavo, da jih bodo pustili pri miru.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje