Tednik Porabje izhaja vsak četrtek na dvanajstih straneh. Njihova posebnost je uporaba tako knjižne slovenščine kot porabskega narečja.

Ob aktualnih političnih dogajanjih na Madžarskem in v Sloveniji, povezanih z narodnostno politiko, poročajo o vseh dogodkih v Porabju in tudi drugje, kjer v večjem številu živijo porabski Slovenci. Časopis ob informiranju igra pomembno vlogo pri ohranjanju narodnostne identitete ter maternega jezika porabskih Slovencev.

Glavna urednica Marijana Sukič pravi, da je epidemija covida-19 vplivala na vsebine časopisa, saj so v zadnjem letu morali prilagoditi vsebine.

"Poiskati smo morali drugačne vsebine, ki niso vezane na čas in dogodke. Tako smo začeli z objavljanjem poljudnoznanstvenih serij v domačem narečju, med vsebine pa smo dali več pogovorov z znanimi in manj znanimi ljudmi," je pojasnila.

Časopis tiskajo v Murski Soboti, zato so imeli lani v spomladanskem valu epidemije tudi nekaj težav z logistiko, saj so bile meje zaprte. "Takrat smo našli rešitev, da so nam pripeljali časopis iz tiskarne do mejnega prehoda, mi pa smo ga tam prevzeli," je povedala Sukičeva.

Skozi leta je časopis dobival tudi nekoliko drugačno vizualno in vsebinsko podobo. Po vsebinski prenovi so dali več pozornosti mladim in uvedli občasno rubriko Mlado Porabje. Časopis se financira iz dveh virov, s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter preko natečaja Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Od leta 2017 izhaja na 12 straneh, zanj pa pišejo tudi novinarji in drugi iz Prekmurja.

Ob 30-letnici izhajanja časopisa, ki je zaradi epidemije niso posebej zaznamovali, imajo po besedah Sukičeve smele načrte. "Nadaljevali bomo z mladinskimi in otroškimi prilogami. Želim si, da bi postali redni spletni časopis. Razmišljamo pa tudi o tem, ali ostati dvojezični časopis v smislu, da smo narečno-knjižnoslovenski časopis, ali pa na nek način uporabljati tudi madžarščino, če želimo pritegniti mlade. Na ta način bi jim namreč približali časopis," je povedala.

V uredništvu Porabja vsako leto izdajo tudi letopis Porabski koledar in Knjižni dar, ki ju dobijo naročniki v branje ob koncu leta.