Slovenija je po zaslugi 29-letnega veleslalomista iz Bukovice pri Vodicah v Pekingu osvojila šesto medaljo. Na prvi progi je postavil osmi čas, za tretjim mestom pa je zaostajal za 70 stotink. V finalu je odločno napadel, smučal fantastično in z najboljšim izidom druge postavitve skočil na oder za zmagovalce. Na koncu ga je prehitel le najboljši veleslalomist zime, Švicar Marco Odermatt.

Sorodna novica Izjemni Kranjec po predstavi življenja do veleslalomskega srebra!

"Na startu sem imel cel kup dvomov. Vedel sem, da bo za medaljo zelo težko, saj je bil zaostanek kar velik. Po drugi strani sem si rekel, da nimam česa izgubiti. Zamenjal sem smuči in v drugo sem se res super počutil. Dodajal sem od starta do cilja. Bilo je težko. Proga je bila zavita in vidljivost je bila slaba. Res sem zelo vesel. Olimpijska medalja je nekaj neverjetnega. Sanjal sem o tem. Nisem vedel, če bo kakšna možnost za to. Noro," so bile prve besede novega slovenskega junaka za TV Slovenija.

Olimpijsko sezono je začel s tretjim mestom v Söldnu, potem pa se mu na tekmah ni izšlo po načrtih, a na najpomembnejši preizkušnji te zime je pokazal, kaj zmore. Ko je prišel v cilj, je prevzel vodstvo z veliko prednostjo. Drug za drugim so smučarji za njim zaostajali, vse do to sezono najboljšega. Odermatt je bil v seštevku dveh voženj hitrejši za 19 stotink, bronasti Francoz Mathieu Faivre, trenutni svetovni prvak v veleslalomu, pa je za Kranjcem zaostal že debelo sekundo (+1,15).

"Ko sem prišel v cilj, sem najprej moral dvakrat pogledati, ali vidim pravo številko prednosti. Potem čisto o medalji še nisem razmišljal. Vedel sem, da je bila vožnja zelo dobra. Vsi okoli mene so govorili, da bo po vsej verjetno dovolj za medaljo. Malce sem računal, da bo, ampak sem se pa tudi bal, da se ne bi podobno izšlo kot pred štirimi leti," je dejal Kranjec, ki je slovenskemu alpskemu smučarju privozil deseto olimpijsko medaljo. Po Juretu Koširju, ki je bil v Lillehammerju leta 1994 bronast v slalomu, in Juretu Franku, ki je bil prav tako srebrn v veleslalomu leta 1984 v Sarajevu, je torej tretji slovenski alpski smučar z olimpijsko kolajno.

Blizu odličja je bil že na zadnjih igrah v Pjongčangu, kjer je končal tik pod odrom za zmagovalce. Tedaj so ga prehiteli trije izjemni veleslalomisti, najboljši trije tudi v seštevku discipline v tisti sezoni, Marcel Hirscher, Henrik Kristoffersen in Alexis Pinturault. Na Kitajskem pa je znova dokazal svoje mojstrstvo in naredil še korak naprej: "Vedel sem, da imam v nogah to smučanje in lahko osvojim medaljo, ampak nikoli ne veš. Olimpijske igre so na štiri leta. Pred štirimi leti sem bil četrti. Ne veš, v kakšni formi prideš na naslednje. Uspeti ti morata dve dobri vožnji. Zelo sem vesel, da sem na velikem tekmovanju dobil kolajno."

Bergant: Žan si je to zaslužil

"Težko je povedati z besedami. Žan si je to zaslužil. Po navadi je bil vedno na drugi strani sreče. Ima cel kup četrtih, petih in šestih mest z majhnim zaostankom za medaljo. Z drugo vožnjo je najprej sebi in tudi vsem ostalim pokazal, česa je sposoben. Ta druga vožnja je čim večkrat za ponoviti," je srebrni nastop svojega varovanca pospremil trener Klemen Bergant.

"Po Adelbodnu, torej pred dobrim mesecem, smo naredili kar nekaj sprememb v ekipi. To je bilo zelo pomembno predvsem za njegovo glavo. Od takrat je rasel. Uspeli smo narediti zelo dobre treninge v Kranjski Gori. Material je perfektno funkcioniral. Po prvi vožnji je bil že skoraj ven iz boja za medalje. V drugi je imel tudi malce sreče. Imel je boljšo vidljivost kot zadnjih pet, ko se je kar zaprlo. Bil je pa enkrat že čas, da je tudi on na srečni strani," je pristavil Bergant.