"Hvala, ekipa, za vse! Tekmovati in hkrati doseči najboljši rezultat skupaj z vzornikom je pa sploh nekaj posebnega," se je glasil zapis Nike Križnar po koncu mešane moštvene preizkušnje, na kateri je Slovenija dominirala. Besede, ki nazorno opišejo, kaj Peter Prevc pomeni za slovensko skakanje na smučeh. 29-letni šampion iz Dolenje vasi je skupaj z Niko, Uršo Bogataj in Timijem Zajcem skočil na olimpijski prestol prve mešane tekme pod petimi krogi. Z zlato kolajno je dopolnil svoj olimpijski komplet, ki ga je nato še oplemenitil s srebrom na ekipni tekmi. Kot pravi kapetan je na obeh preizkušnjah v Pekingu skakal v zadnji skupini in v velikem slogu potrdil zlato in nato še srebrno medaljo, ki jo je slavil v družbi brata Ceneta, Zajca in Lovra Kosa.

Sorodna novica Orli v vetrni loteriji poleteli do olimpijskega srebra

"Sezona je bila doslej slabša, kot se je tukaj obrnila. Življenje se tako obrne. Mi vsi samo obračamo, življenje pa to na koncu postavi na svoje mesto. Prišel sem na malo skakalnico in se hitro ujel ter nekako držal visoko raven do konca, kar je najbolj pomembno," je po zadnjem skakalnem dejanju v Pekingu povedal Prevc. V njegovi vitrini se ob številnih uspehih zdaj lesketajo olimpijsko zlato, dva srebra in bron, s čimer je stopil ob bok največjim v bogati slovenski športni zgodovini. Le še Leon Štukelj (tri zlate, srebrna in dva brona), Tina Maze (dve zlati in dve srebrni) in Iztok Čop (zlata, srebrna in dve bronasti) so se pod petimi krogi okitili z vsaj štirimi odličji.

Štiri olimpijske igre in štiri kolajne

V Pekingu je najstarejši iz najbolj skakalne družine v Sloveniji četrtič nastopil na olimpijskih igrah. Pred 12 leti je kot najstnik nase opozoril v Vancouvru, ko je bil sedmi na srednji skakalnici. Do naslednjih iger se je že uveljavil kot eden najboljših skakalcev na svetu. Rasel je iz sezone v sezono in v zimi 2012/13 že končal na sedmem mestu skupne razvrstitve. Tedaj se je tudi prvič v karieri prebil na oder za zmagovalce, kar mu je uspelo v Planici, predtem pa je dobil tudi odličji na svetovnem nordijskem prvenstvu v Predazzu. Že v sezoni predtem je skakal odlično, a jo je moral zaradi poškodbe rame na poletih v Oberstdorfu, kjer je Slovenija prvič v zgodovini dobila ekipno tekmo, predčasno končati. Tako je tudi ostal brez svetovnega prvenstva v poletih, ki je bilo v Vikersundu, na katerem bi se glede na formo zagotovo boril za visoka mesta.

Naslednja zima je bila še nadgradnja. Najprej je bila na vrsti premierna zmaga na poletih v Kulmu – v tisti sezoni se je na najvišjo stopničko zavihtel še v Saporu in za konec na Bloudkovi velikanki, s čimer je v skupni razvrstitvi končal le za Kamilom Stochom –, vmes je osvojil kar dve medalji na igrah v Sočiju, nato pa še bron na svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachovu. Na olimpijskih igrah, ki jih je gostila Rusija, je bil v izvrstni formi, priskakal je do srebra na srednji in brona na veliki skakalnici. Z ekipo je bil sicer peti, je pa bil Peter najboljši posameznik te preizkušnje.

Nepozabna rekordna sezona 2015/16

Sorodna novica Petru Prevcu srce na vrhu zaletišča "skakalo sem in tja"

Naslednja olimpijada je bila polna vzponov in padcev. V sezoni, ki je sledila Sočiju, je z 250 m postavil svetovni rekord in se boril za veliki kristalni globus, ki pa ga je nesrečno izgubil v obračunu s Severinom Freundom. Prevc je v Planico prišel s kar velikim zaostankom, nato z zmago in drugim mestom na prenovljeni letalnici bratov Gorišek zbral enako število točk kot Nemec, ki pa je skupno zmago slavil zaradi večjega števila prvih mest v sezoni. Po grenkem porazu je bil Peter še močnejši, tokrat dokončno brez prave konkurence.

Zima 2015/16 bo za vedno z zlatimi črkami zapisana v zgodovino skokov. Peter je bil korak pred tekmeci in elita svetovnega pokala je lahko le opazovala skakalno simfonijo, ki jo je tedaj spisal slovenski as. Na peti tekmi sezone je prvič v zimi zmagal, do konca – preizkušenj je bilo 29 – pa je zbral rekordnih 15 zmag. Ob tem je še sedemkrat stopil na oder za zmagovalce, veliki kristalni globus osvojil z rekordnimi 2303 točkami, tudi razlika do drugega Freunda je bila rekordna, piko na i popolni sezoni pa je Prevc postavil na novoletni turneji in na svetovnem prvenstvu v Kulmu. Seveda je še tretjič v karieri prejel mali kristalni globus za seštevek poletov.

Svetovni vrh se je lahko le priklonil zlatemu slovenskemu orlu, ki je v domovini poskrbel za pravo skakalno evforijo. Znatno se je povečal vpis v skakalne klube, postal je – kar potrjujejo besede Nike Križnar – idol novim skakalnim generacijam in bil brez dvoma tedaj najpopularnejši slovenski športnik (štirikrat zapored je bil tudi izbran za športnika leta). Nepozabne bodo ostale tekme tiste sezone, ko je množica slovenskih športnih privržencev romala v Bischofshofen, kjer je pod skakalnico Paula Ausserleitnerja Peter slavil z zlatim orlom, in na Kulm, kjer je na avstrijski letalnici ujel zlato snežinko, za konec pa se je vse skupaj sklenilo s štiridnevnim praznikom v Planici, kjer je Prevc še dvakrat zmagal, na eni tekmi pa zaostal le za reprezentančnim kolegom Robertom Kranjcem.

Neuspešno iskanje šampionske forme

Pričakovanja pred novo sezono so bila velika in v uvodu zime je bil v prvi seriji Peter prepričljivo najboljši. V finalu pa šok. Pri daljavi, s katero bi zlahka zmagal, je padel in kljub temu končal na tretjem mestu – prvič je tedaj zmagal njegov brat Domen. Toda Ruka oziroma padec je bil prelomnica, ki je najboljšega skakalca sklatila z vrha. V tisti zimi je sicer zmagal v Saporu, svetovni pokal pa končal na devetem mestu. Na novo zmago je čakal vse do Lillehammerja 2020, zimo, ki jo je predčasno končala pandemija covida, pa je končal na osmem mestu. Predtem je bil v skupni razvrstitvi le 15. in 29., čeprav je bil najboljši Slovenec, pa je razočaran vmes zapuščal olimpijski Pjongčang, kjer je bil deseti in 12.

Pestile so ga težave z gležnjem, ki so ga oddaljile od boja za najvišja mesta in mu preprečile tudi normalen potek priprav. Potem ko jih je uspešno saniral in je v zimi 2019/20 torej skočil tudi na najvišjo stopničko ter bil v skupnem seštevku najboljši Slovenec, pa se lanska predolimpijska sezona ni izšla po željah. Po osmih letih je zimo končal brez uvrstitve na stopničke, ostal je celo brez preboja v deseterico, imel vmes težave tudi s koronavirusom, razvrstitev pa končal na 23. mestu. Trenerji – predtem Gorazd Bertoncelj in nato tudi njegov naslednik Robert Hrgota – so ves čas poudarjali, da verjamejo, da je Prevc sposoben znova skakati med najboljše, pred letošnjo sezono pa je zdajšnji glavni trener dejal, da je pri Petru viden napredek in da od njega v zimi z vrhuncem v Pekingu veliko pričakuje.

Prevc na prvo postajo sezone zaradi rojstva drugorojenca ni odpotoval, nato pa je spodbudno začel v Ruki, kjer je bil 11. in šesti. Toda znova je bilo v njegovih skokih ogromno nihanj, sezona pa tako precej turbulentna. Po novoletni turneji je v Zakopanah spomnil na svoje najboljše predstave, ko je bil ob zmagi na ekipni tekmi celo najboljši posameznik preizkušnje – Slovenija je 11. dobila moštveno tekmo, pri vseh zmagah pa je sodeloval Peter Prevc –, toda odličnih skokov mu ni uspelo preslikati na posamične tekme. Vendarle pa je na najpomembnejši dogodek sezone prišel izvrstno pripravljen in v Pekingu skakal v šampionskem slogu.

Pekinški olimpijski preporod

Sorodna novica Zlata slovenska flota zavzela nebo nad Kitajsko

Na treningih je bil med najboljšimi. Vrhunsko je nato opravil s prvo serijo tekme na srednji skakalnici, ko je zaostal le za poznejšim olimpijskim prvakom Rjojujem Kobajašijem, v finalu pa za las ostal na nehvaležnem četrtem mestu. Kolajno je zgrešil za vsega 0,5 točke. Uvodna olimpijska preizkušnja je pustila kar nekaj pelina, saj ostaja občutek, da bi si zaslužil boljše ocene, ki bi mu prinesle odličje. Bil je zelo razočaran, zadnjič smo ga verjetno tako potrtega videli le še v Planici pred sedmimi leti, ko je nesrečno izgubil obračun za veliki kristalni globus. Tedaj je bil odziv neverjeten s postavljenimi številnimi mejniki, tudi na Kitajskem pa se je hitro pobral in bil pomemben del dveh velikih uspehov.

Mojstrsko je delo opravil na mešani tekmi, ko je dvakrat skočil prek 100 m in postavil velik kamenček v zlati mozaik. Potem ko je bil znova zelo dober na treningih, mu je boj za medalje na veliki skakalnici odvzel slabši doskok v prvi seriji. V finalu je nato napredoval na deseto mesto, znova pa je odlično deloval na moštveni preizkušnji, kjer je v zadnji skupini zanesljivo odbil nemški napad in potrdil srebro. Slovenski lovci na daljave so prišli do sedme olimpijske medalje – dve so skočili pod zastavo Jugoslavije –, pod kar štirimi pa je podpis Petra Prevca, najuspešnejšega slovenskega skakalca vseh časov.