Predsednik Gibanja Svoboda (GS) Robert Golob in koordinator Levice Luka Mesec sta opravila telefonski pogovor. Kot je v izjavi za medije povedal vodja poslancev Levice in član izvršnega odbora stranke Matej T. Vatovec, Golob nima zadržkov, da s koalicijskimi pogajanji počaka na interne procese Levice.
Svet Levice se bo namreč v prihodnjih dneh opredelil do ponujenega odstopaizvršnega odbora stranke zaradi slabega volilnega rezultata, bo v prihodnjih dneh.
"Pred koalicijskimi pogajanji z Gibanjem Svoboda moramo vedeti, ali še imamo zaupanje naših članov in članic," je pojasnil T. Vatovec.
Glede na statut stranke izvršni odbor sicer sestavlja 12 članov, med drugim koordinator stranke in njegov namestnik oz. namestnica, generalni sekretar stranke, vodja poslanske skupine in sekretar poslanske skupine.
Izvršni odbor je svoj odstop ponudil zaradi slabega volilnega rezultata. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah je stranka po delnih neuradnih izidih dobila le 4,39 odstotka glasov in pet poslanskih mest. "Rezultat je pod pričakovanji, to si moramo priznati," je dejal Vatovec, a ne glede na to ostajajo parlamentarna stranka, kar je pozitivno. Sploh glede na to, da sta dve stranki KUL izpadli iz parlamenta, je prepričan.
Rezultat Levice na volitvah je po njegovem mnenju mešanica različnih dejavnikov "od taktičnega glasovanja do tega, kako se je vodila kampanja". Ocenjuje, da so v dveh letih v opoziciji dali vse od sebe, da pride do tega, kar se je zgodilo v nedeljo. "Slovenija je jasno pokazala, da ne želi živeti v državi, kot si jo slikajo Janša in druščina," je dejal.
Na vprašanje, ali jih Golob vidi v vladi, je Vatovec dejal, da je za tovrstne špekulacije še prezgodaj, a da je bil med strankama vzpostavljen stik, v Levici pa da so pripravljeni na pogovore. "Kam bo to pripeljalo, pa bomo videli," je dejal.
"Levica si želi delati za dobro ljudi, v kakšni obliki, pa je stvar okoliščin," je dejal Vatovec. Golob lahko po njegovem mnenju koalicijo sestavi z eno ali dvema strankama, sam ne izključuje nobene možnosti. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bo Levica delovala kot zunanja koalicijska podpornica vlade, pa je Vatovec dejal le: "Prvi korak je začetek pogajanj, to je prvi cilj, h kateremu moramo stremeti."
Golobove povolilne napovedi
Golob je že v nedeljo zvečer podal nekaj napovedi za delo v prihodnje. Danes in jutri naj bi se sešli s predstavniki strank za morebitno koalicijsko sodelovanje. Vlado želi sestaviti v rekordnem času, celo hitreje, kot je to storil Demos (34 dni). Ob tem je dejal: "Ne vidim nobene potrebe, da bi že takoj na začetku sestavljali široko vlado, če razmere temu ne bodo naklonjene." In dodal, da če si katera stranka želi vzeti več časa za premislek, naj si ga vzame.
Napovedal je tudi, da se bodo predstavniki GS-ja sestajali tudi s predstavniki levosredinskih strank, ki se niso uvrstile v DZ. Tudi v teh so namreč kakovostni kadri, ki so primerni za izvršno oblast, je dejal Golob. Hkrati se bodo sestajali s predstavniki civilne družbe. Postavili bodo nov družbeni dogovor, civilni družbi bodo omogočili "neposreden dostop" do vzvodov oblasti in s tem temeljno prekinili dozdajšnjo prakso, je naštel prvak Gibanja Svoboda.
Golob je napovedal tri prednostna področja. Najprej bodo pripravili spremembo zakonodaje skupaj s civilno družbo, pri tem je omenil zakon, povezan z Inštitutom 8. marec. Nato se bodo pripravili na morebiten izbruh covida-19 prihajajočo jesen, spremembe bodo na zdravstvenem in šolskem področju. Tretja prednostna naloga: priprava na jesensko energetsko draginjo.
Ustanovna seja novega DZ-ja predvidoma 13. maja
Izidi glasovanja po pošti iz Slovenije bodo sicer znani v torek. Po pošti so lahko glasovali oskrbovanci domov za starejše ter volivci, ki so bili v bolnišnicah ali zaporu. Tokrat je bilo takšno glasovanje omogočeno tudi volivcem, ki so zaradi okužbe s koronavirusom pristali v izolaciji. Za takšno obliko glasovanja se je prijavilo 1977 volivcev, po pošti pa je lahko glasovalo tudi 106 invalidov. Okrajne volilne komisije danes štejejo glasovnice, ki so prispele do 12. ure, izidi pa bodo predvidoma znani v torek po 12. uri.
Državna volilna komisija mora uradne izide razglasiti do 10. maja, nato pa bo poročilo o izidu volitev predala predsedniku republike Borutu Pahorju. Tedaj bo tudi uradno znana sestava devetega sklica državnega zbora, ki se mora najpozneje 20 dni po izvolitvi sestati na ustanovni seji. Po neuradnih podatkih bo ustanovna seja DZ-ja 13. maja, do takrat pa še vedno traja mandat dosedanje sestave DZ-ja.
Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji DZ-ja izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja državnega zbora. Novoizvoljeni poslanci morajo po poslovniku poslanske skupine ustanoviti najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora.
Po konstituiranju DZ-ja bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predlagati državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Pahor bo posvetovanje predvidoma opravil 23. in 24. maja.
Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. DZ mora o mandatarju odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na zakonsko določene roke bodo morali poslanci o tem glasovati do 19. junija.
Novoizvoljeni predsednik vlade mora nato v 15 dneh po izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri tem pa se ne vštevajo ministri brez resorja.
Prvi ministrski kandidati
Tudi podpredsednici stranke Marta Kos in Urška Klakočar Zupančič, kot je poročal STA, pričakujeta, da bodo čim prej zavihali rokave. Visok volilni izid po njunem mnenju pomeni, da so imeli ljudje dovolj oblasti, ki se iz njih norčuje.
"Ljudje so imeli tega dovolj, ljudje ne marajo oblasti, ki se iz njih norčuje, ki z njimi ravna nespoštljivo, ki je cinična, ki jih zmerja po Twitterju, ki jih oglobi zaradi kritičnih besed, ki jim pošilja domov položnice, ki so dejansko prikrito kaznovanje, zato ker so se udeležili protestov," je dejala novoizvoljena poslanka Urška Klakočar Zupančič. Ljudje si želijo države, v kateri bodo slišani in v kateri se bo z njimi ravnalo spoštljivo, blagostanja, zelene države in lepe prihodnosti, za kar "verjamem, da jim bomo mi lahko ponudili".
O tem, ali bo postala ministrica za pravosodje, je dejala, da je njena iskrena želja, da nekaj doprinese k temu, da bi država postala boljša. "Bom pa prevzela odgovornost, če mi bo zaupana," je dejala. Med prednostnimi nalogami v pravosodju je poudarila, da je treba sodstvu najprej vrniti ugled, "vlada je prva, ki mora sodstvo spoštovati in spoštovati sodne odločitve", je dejala. Sodstvu je treba pomagati, da se pospešijo sodni postopki, da ne nastajajo nepotrebni zastoji in absurdne situacije, ko postopki zastarajo zaradi nedvigovanja pošte in podobno, meni Klakočarjeva.
Marta Kos, ki jo mnogi vidijo na čelu zunanjega ministrstva, je dejala: "Glede na to, da smo dobili izjemno odgovornost, velika pričakovanja, nujno bomo potrebovali ljudi, ki so pripravljeni garati za Slovenijo. Jaz to sem." Na področju zunanje politike je kot prednostno naštela novo strategijo zunanje politike, aktivno članstvo v EU-ju in zvezi Nato. "Najprej je treba pogledati, zakaj se je naše zunanje ministrstvo tako spolitiziralo, še posebej, ko gre za kadrovske zadeve. Pogledati je treba, kakšne menjave veleposlanikov nas čakajo letos," je dejala.
Danijel Bešič Loredan je ob rekordnem izidu dejal, da se je zgodilo ljudstvo. "Ljudje želijo radikalno spremembo, več kot očitno je, da imajo dovolj etabliranih strank in zgodb, ki jih gledamo 20, 30 let," je dejal. Glede mesta zdravstvenega ministra je dejal: "To je stvar Goloba. Jaz sem svojo domačo nalogo izpolnil." Najprej bo po njegovem mnenju treba zdravstveni sistem umiriti in ga stabilizirati, spremeniti postcovidno strategijo, poskrbeti za čakalne vrste in v enem letu najti način spremembe nabav v zdravstvu, zdravstvenega zavarovanja.
"Naloga je, da pripravimo tak interventni zakon v zdravstvu, ki bo del koalicijske pogodbe in ki bo temelj, da končno začnemo spreminjati stvari v zdravstvu, ki so 20 let nedotakljive," je dejal.
Sodelovanje z izpadlimi strankami koalicije KUL
Vodja volilnega štaba Andrej Ribič je dejal, da vlade, kot smo jo imeli v zadnjih dveh letih, v zgodovini Slovenije še nismo imeli. "Tako da je temu primeren tudi naš rezultat," je dodal. Ostaja v stranki, ne bo pa generalni sekretar, je pojasnil. Glede LMŠ-ja in SAB-a, ki se nista uvrstili v parlament, je dejal: "Mislim, da bomo z njimi sodelovali ne glede na to, da niso v parlamentu, z ostalimi se bomo pač morali trdno pogajati."
Prvi povolilni sestanki tudi v SDS-u in NSi-ju
V ponedeljek popoldne sta se sestala tudi izvršilna odbora strank SDS in NSi. Po neuradnih informacijah naj na seji izvršilnega odbora SDS-a ne bi bilo na mizi pobud za umik dolgoletnega predsednika stranke Janeza Janše z njenega vrha.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje