Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki se je v javnosti pojavil prvič po zmagi na volitvah – zadnji teden kampanje in na volilni dan je bil namreč zaradi okužbe z novim koronavirusom v karanteni –, se je po srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem v uvodu zahvalil za množično udeležbo na volitvah in tudi množično podporo Gibanju Svoboda, ki je v nedeljo prejela 34,5 odstotka glasov in osvojila 41 poslanskih mest v DZ-ju.

"Zavedamo se odgovornosti, ki ste nam jo s tem naložili in jo ponižno sprejemamo. Prepričan sem, da bomo pričakovanja počasi začeli izpolnjevati in po dveh mandatih jih bomo izpolnili več, kot jih danes obljubljamo," je napovedal Golob. Kot je dejal, je Slovenija v položaju, ko mora zaradi zunanjih okoliščin opraviti notranje prestrukturiranje – ne le zdravstvenega sistema, ampak večine družbenih podsistemov in tudi gospodarstva. "Ravno ta točka v zgodovini, ki sovpada z vašo množično udeležbo in množično podporo, nam je v resnici dokaz, da se vsi vi skupaj z nami zavedate tega zgodovinskega prelomnega trenutka in da bomo lahko skupaj z vami – tako s civilno družbo kot z drugimi strankami in državljankami in državljani – sooblikovali nov družbeni dogovor in novo podobo Slovenije," je napovedal.

Predsedniku Pahorju se je zahvalil za razgovor in razumevanje tega, da si želi vlado formirati čim prej. "Definitivno si želimo, da je vlada operativna pred počitnicami, da se pripravimo na jesen, da se pripravimo na to, če se covid jeseni ponovno pojavi, in da se pripravimo na energetsko draginjo," je dejal Golob in poudaril, da bo pri tem koristil vsak dodaten teden. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko imeli po napovedih Roberta Goloba operativno vlado do polovice junija.

Predlog za mandatarja okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija

"Običajno je potreben čas za sestavo vlade dva meseca. Če bi vse teklo gladko in brez zapletov, bi morda novo slovensko vlado lahko dobili že na začetku junija," je po neformalnem srečanju z zmagovalcem nedeljskih volitev dejal predsednik republike Borut Pahor. Kot je dejal, je Golobu čestital za zmago in mu zagotovil polno sodelovanje pri sestavljanju nove vlade, "zlasti v njegovi želji, da bi vlado oblikoval čim prej, ko bo mogoče".

Pahor je nato naštel korake, ki so v njegovi pristojnosti in bodo v prihodnjih tednih potrebni za oblikovanje nove vlade. Takoj ko bo prejel poročilo Državne volilne komisije o končnem izidu volitev, bo izdal ukaz o sklicu konstitutivne seje državnega zbora: "Pričakujem, da bom ukaz o sklicu konstitutivne seje podpisal konec prihodnjega tedna, kar bi omogočilo sklic seje okoli 13. maja." Ko bo novoizvoljeni predsednik ali predsednica DZ-ja predsednika Pahorja obvestil oz. obvestila, da so konstituirane tudi poslanske skupine, se bo Pahor z njimi posvetoval o predlogu za mandatarja. "Najverjetneje se bo to zgodilo v dneh okoli 23. maja, če se bo DZ konstituiral brez zapletov in se bodo poslanske skupine oblikovale hitro, pa morda še kakšen dan prej," je pojasnil.

Golob je Pahorja že obvestil, da mu bo posredoval predlog s potrebnim številom podpisov poslank in poslancev za njegovo izvolitev. "To pa mi omogoča, da lahko takoj, brez dvomov, ugotovim voljo DZ-ja in pošljem v DZ predlog kandidata za predsednika vlade. Torej v tem času ne bo treba izkoristiti sicer omogočenih 30 dni za razmislek in ugotavljanje potrebne politične večine," je pojasnil. Ker se je Golob strinjal s tem, da Pahor pridobi podpise poslank in poslancev, predsednik lahko še isti dan, ko konča posvetovanja s poslanskimi skupinami, v DZ pošlje predlog kandidata za predsednika vlade.

Pahor: Sporočilo je bilo jasno

"Mislim, da so volivci s svojimi preferencami pravzaprav takoj po razglasitvi rezultatov povedali, kakšno vlado so izvolili, zato tudi ne pričakujemo zapletov pri njenem imenovanju," je izid volitev komentiral predsednik Pahor. Kot je ocenil, so volivci želeli spremembo. "Mislim, da je veliko pri tem prispevala njihova želja, da bi bila oblika našega pogovarjanja, izmenjave stališč, tudi političnega kreganja, da bi vse to potekalo na vljuden, strpen način," je dejal Pahor, ki ocenjuje, da ni težava v različnih mnenjih, ampak načinu njihovega podajanja.

Ob tem je Goloba opomnil, da bo kljub velikemu številu osvojenih glasov njegova vlada velikokrat potrebovala tudi razumevanje in podporo opozicije. "V tem smislu sem vedno bil zagovornik nekega elementarnega sodelovanja med koalicijo in opozicijo. Ne mislim, da je treba biti neiskreno odprt za to, če take politične volje ni – ampak mislim, da je potreben elementarni konsenz, da je sodelovanje v prid vseh, in da kompromisi niso znak šibkosti, ampak znak moči," je dejal.

Golob odprt tudi za kandidate civilne družbe in zunajparlamentarnih strank

Robert Golob je v predsedniški palači odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. Imen morebitnih kandidatov za ministrska mesta v prihodnji vladi ni želel omenjati. Kot je pojasnil, se je na neformalnem sestanku s predsednico SD-ja dogovoril, da se o tem ne pogovarjajo prek medijev, ampak si jih izmenjajo v neposredni komunikaciji.

Sorodna novica V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja

Koalicijska pogajanja se bodo sicer uradno začela naslednji teden. Poleg SD-ja in Levice, ki sta na nedeljskih volitvah osvojila sedem oziroma pet poslanskih mest, pa bi se v Golobovi vladi lahko našlo mesto tudi za predstavnike LMŠ-ja in SAB-a ter drugih strank, ki niso prestopile parlamentarnega praga. "Najprej moramo doseči dogovor s koalicijskimi strankami – v tem primeru SD-jem in Levico," je glede tega pojasnil Golob. Nato se bo po njegovih besedah odprl prostor tudi za druge.

"V tem trenutku ne bi izključeval ničesar, je pa še vprašanje, koliko prostora bo odprtega. Najbolj pomembno pri vsem pa je, da ne nameravamo odpreti prostora za politične, ampak za strokovne kadre," je dejal in poudaril, da bo ključno merilo pri zapolnjevanju mest strokovnost in znanje kadrov. "Smo odprti za kandidate iz katere koli stranke, ki deli z nami iste vrednote in izpolnjuje merilo strokovnosti. Odprti smo tudi za kandidate iz civilne družbe – ni potrebe, da je kandidat član katere koli stranke," je dejal Golob, ki je bil tudi sam sekretar v dveh vladah Janeza Drnovška, čeprav ni bil nikoli član LDS-a.

Golob s Tanjo Fajon že začel neformalne koalicijske pogovore

Golob je pri sestavljanju nove koalicije napovedal pogovore s preostalimi levosredinskimi strankami. Še pred obiskom predsedniške palače se je na neformalnem delovnem kosilu sešel s predsednico SD-ja Tanjo Fajon. Po srečanju sta bila sicer redkobesedna, a zadovoljna s pogovori, ki za zdaj po njuni oceni potekajo dobro. "Če bo šlo tako naprej, bomo vlado sestavili v rekordnem času," je po srečanju ocenil Golob. Tanja Fajon pa je po srečanju dejala, da je bil pogovor "krasen" in da so na dobri poti.

Pogovori s potencialnimi koalicijskimi partnerji bodo sicer namenjeni predvsem postavitvi časovnega okvira pogajanj o vsebini koalicijske pogodbe. Kadrovske zadeve običajno pridejo na koncu pogajanj, a je Golob že jasno nakazal, da bo njegova stranka Gibanje Svoboda vztrajala pri finančnem ministrstvu, ministrstvu za zdravje in združenem ministrstvu za infrastrukturo, okolje in prostor.

Vladna koalicija bi se lahko krepila med mandatom

V SD-ju in Levici, ki sta na nedeljskih volitvah osvojila sedem oziroma pet poslanskih mest, o morebitnih željah glede vodenja ministrskih resorjev še molčijo, češ da je prezgodaj in da je to stvar koalicijskih pogajanj. Ob tem je sicer tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon izrazila željo, da bi pogovori stekli čim prej, saj da Slovenija potrebuje stabilno in močno vlado. V ponedeljkovih Odmevih Televizije Slovenija je napovedala, da bo SD "resen faktor stabilnosti" v novi vladi. Je pa posredno potrdila, da jo zanima ministrstvo za zunanje zadeve zaradi njenih izkušenj iz zunanje politike.

V stranki Levica pa morajo pred začetkom koalicijskih pogajanj razčistiti še, ali ima izvršni odbor z Luko Mescem na čelu zaradi slabega volilnega izida še zaupanje članstva in mandat sveta stranke za koalicijska pogajanja. Koordinator Levice in predsednik Gibanja Svoboda sta v ponedeljek že opravila pogovor, Golob pa naj ne bi imel zadržkov, da s koalicijskimi pogajanji počaka na odločitev stranke, pravijo v Levici. Predsednik Gibanja Svoboda je sicer prepričan, da notranji premisleki strank ne bodo motnja pri hitrem oblikovanju vlade. Sicer pa je že na volilni večer pojasnil, da ni nujno, da bo koalicija že takoj široka – vlado bi lahko torej v prvi fazi sestavil zgolj s še eno partnersko parlamentarno stranko.