Jure Zdovc, nekdanji odlični igralec in nato uspešen trener (tudi selektor Slovenije je bil, leta 2009 je osvojil 4. mesto na EP-ju), je v finalu bolj kot za Francijo navijal za Španijo. "Španci so me navdušili, vsa čast trenerju. Postavil je ekipo, kjer se točno ve, kaj kdo dela in kako. S posrečeno kombinacijo starejših in mlajših igralcev mu je uspelo sestaviti zmagoviti mozaik. Francija se je 'prešvercala' do polfinala, proti Turčiji in Italiji je imela veliko srečo, česa takšnega še nisem videl. Jaz takšne sreče vsekakor še nisem imel (smeh). Nekako mi niso bili všeč. Na EP so prišli s tremi visokimi statičnimi centri. Moderna košarka ne gre v to smer. Me pa veseli, da je na koncu zmagala kolektivna košarka, da so bile uspešne ekipe s kolektivno igro v napadu in obrambi. Vse reprezentance z izstopajočimi posamezniki so že prej izpadle, žal tudi Slovenija."

Košarke ne igrajo le v Sloveniji
Kako je lahko Poljska brez enega NBA-jevca in celo brez igralca iz Evrolige ustavila Slovenijo, še vedno ne gre v račun številnim navijačem Slovenije. Sploh ker so te iste Poljake potem v polfinalu nadigrali Francozi. Zdovc stvari vidi nekoliko drugače: "Jemljemo si pravico, da smo glavni favoriti. Če Poljaki nimajo nikogar v NBA-ju, to ne igra nobene vloge. Košarka je kolektivni šport, vsi trenirajo, vsi imajo vrhunske trenerje. Navijači imajo pogosto občutek, kot da se le v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji igra košarka, a številne evropske reprezentance imajo vrhunske igralce. Poljaki na primer Mateusza Ponitko. Proti nam so pokazali svoj maksimum, nimajo pa znanja, da bi v dveh tekmah odigrali na takšni ravni. Na drugi strani Francozi do polfinala niso pokazali veliko in bil je že čas, da odigrajo dobro tekmo."

Če nisi prvi ali tretji, je vse neuspeh
Kaj je bilo narobe, zakaj Slovenija ni izpolnila cilja? Zdovc: "Prvenstva so nehvaležna, če nisi prvi ali tretji, je vse neuspeh. Do četrtfinala je šlo Sloveniji po načrtu, razen tistega poraza z BiH-om, ki pa je ekipo dvignil. Belgijo so v osmini finala premagali s slabo igro, nato pa je prišel tekmec, ki so ga verjetno podzavestno podcenjevali, saj so Poljaki v predtekmovanju dvakrat visoki izgubili, pa tudi lani je Slovenija Poljsko zlahka premagala. A v eni tekmi je vse mogoče. Ta turnirski sistem pomeni veliko tekem v kratkem času in ko gre na izpadanje, so mogoča presenečenja. Tudi sam sem bil prepričan o slovenski zmagi, a obramba ni bila na nivoju, vse je bilo odvisno le od napada. Ker smo imeli dva branilca (Dončić, G. Dragić), ki sta imela žogo veliko v rokah, so bili preostali zunaj ritma in se je videlo, da niso bili v pravi formi. Manjkal je tudi kakšen visoki igralec, ki bi pomagal vsaj za nekaj minut."

Španci (v nasprotju s Slovenci) natančni pri prostih metih
Nekdanji reporter na TV SLO Janez Gašperlin prav tako poudarja, da Sekulićev izbor dvanajsterice ni bil najbolj posrečen, po njegovem mnenju je bila igra preveč odvisna od enega posameznika: "Manjkal je prispevek centrov. Tobey je lani v Tokiu odigral odlično, tokrat ne. Kako prav bi nam prišel Gašper Vidmar! Luka Dončić je imel žogo preveč v rokah. Naporen turnir ga je izčrpal, tudi tiste zgodbe z njegovo mamo (glede lastništva nad blagovnimi znamkami) so negativno vplivale. Slabo je bilo tudi, da so Sloveniji naložili takšno breme favorita, javnosti se je zdelo samoumevno, da bo osvojila medaljo. Kdor visoko leta, nizko pade. Poglejte Špance, na prvenstvo so prišli s skromnimi cilji. Všečno igro so pokazali, imajo tudi vrhunskega selektorja. V izločilnih bojih so bili zbrani pri prostih metih, v polfinalu so jih zadeli vseh 14. Slovenci so bili v tem elementu nenatančni, kar kaže na raztresenost. Kot da fantov nekdo ni najbolje pomiril oziroma pripravil."

Vse odvisno le od Dončića
Za komentar smo prosili tudi pomočnika trenerja pri Heliosu Grega Nachbarja: "Videli smo veliko lepih in zanimivih tekem. Vidi se, da evropska košarka postaja vse hitrejša, vse bolj dinamična, atletska. Presenetilo me je, kako so lahko superzvezdniki in še nekateri dosegali številke in statistične indekse, ki so se prej zdeli nemogoči, kar je dokaz, kako so tudi igralci individualno vse boljši. Španci so zasluženo na vrhu, opravili so uspešno menjavo generacije in imeli srečo z naturalizacijo Lorenza Browna. Ne verjamem, da Slovenci v četrtfinalu niso bili dovolj motivirani v prvem polčasu. Ko so čutili, da tonejo vse globlje, je v prvem polčasu manjkala neka poteza, neka iskrica, ki bi dvignila moštveni duh. Lahko smo razočarani, saj so bili kakovost, znanje in izkušnje na naši strani. Ena od možnosti je bila, da bi Luka proti Poljakom igral več po globini, kar bi tekmece sililo v podvajanje, s tem pa bi preostali dobili prostor za odprte mete. Tako pa je na koncu izpadlo, da če Luka ne odigra vrhunsko, preostali ne znajo prevzeti bremena. Saj so v tretji četrtini Poljake ujeli in povedli, a za to porabili ogromno energije, zato so v finišu fizično padli."

Sojenje pod vsakim nivojem
In še o sodnikih. Kot je znano, zaradi spora med Evroligo in Fibo na prvenstvu niso sodili najboljši evropski sodniki, kar se je opazilo skoraj na vsaki tekmi. Gašperlin: "Katastrofa, napake celoten turnir. Tudi pri zadnji slovenski akciji je bilo tako. Nad Prepeličem je bila storjena osebna napaka, tekmec ga je 'vsekal' po roki." Podobno meni tudi Jure Zdovc: "Pod vsakim nivojem, saj drugega niti ni bilo pričakovati. Veliko čudnih odločitev. Nekaj sodnikov sicer ni slabih in jih poskušajo rotirati, toda bolj ali manj gre za iste obraze. Ve se, da 70 najboljših sodnikov sodeluje v Evroligi in Evropskem pokalu, tu pa so sodili drugorazredni sodniki. Je pa res, da ni lahko soditi zvezdnikom, ki so namazani z vsemi žavbami."