Na dogodku stranke, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 1000 članov in simpatizerjev največje vladne stranke Gibanje Svoboda, so se predstavili kandidati, na katere bo stranka premierja Roberta Goloba stavila na junijskih volitvah poslancev v Evropski parlament.

Med kandidati so poleg Merla še aktualna poslanka Irena Joveva, predsednik strankinega podmladka Matej Grah, poslanca Tamara Vonta in Uroš Brežan ter državna sekretarka za odnose z DZ-jem v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, poslanka Janja Sluga, obrambni minister Marjan Šarec in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk. Da imajo devet kandidatov in nosilca liste, je ob prihodu potrdil predsednik stranke Robert Golob.

Tudi Merlo ne pozna vrstnega reda

Vrstnega reda kandidatov na listi v Svobodi sicer še niso razkrili. Prvo mesto na listi naj bi zaupali Merlu, a je ta v izjavi za medije dejal, da ga o tem še niso obvestili. "Če bom res nosilec liste, bo ta lista proevropska, trudila se bo za mir, za dobre stvari v svetu. Vsekakor bo pozitivna konotacija v tem precej nejasnem svetu, ko nekje prevladujejo vojni bobni, vojne investicije. Prepričan sem, da bo naša ekipa maksimalno delala na tem področju, da se vsi po svetu usedejo za zeleno mizo in da poskušamo konstruktivno izpeljati zadeve," je dejal.

Šarec: V Svobodi vedno vemo, kje nam je mesto

Šesterico izmed navedenih kandidatov so organi stranke že potrdili, medtem ko morajo za trojico Sluga, Volk in Šarec to še storiti. Tako tudi še ne razkrivajo mest, ki jih bodo zasedli. Je pa Šarec dejal, da v "Svobodi vedno vemo, kje nam je mesto".

Po nekaterih informacijah naj bi sam utegnil zasesti zadnje mesto. O tem, ali se je sam uvrstil na listo, potem ko je soglasje h kandidaturi umaknil evropski poslanec Klemen Grošelj, pa je dejal: "Že v vojaškem smislu je znano, da je presenečenje temelj uspeha. In seveda je politika polna presenečenj, zato je stranka tudi želela nekoliko držati zadeve do današnjega dne."

V stranki so sicer v zadnjih dneh dobili več košaric. Evropski poslanec Klemen Grošelj je soglasje h kandidaturi umaknil. H kandidaturi so že prej nagovarjali predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič, a je ta že večkrat zatrdila, da je na listi ne bo. Prav tako naj bi v Svobodi snubili nekdanjo podpredsednico stranke Marto Kos, ki je ponudbo zavrnila, ob tem pa za Televizijo Slovenija potrdila, da so ji v stranki v zameno za kandidaturo ponujali položaj evropske komisarke.

Golob je ob predstavitvi kandidatov poudaril, da vsak izmed njih verjame v solidarnost in enotnost, ima pogum in znanje s področja, s katerim se ukvarja. "Zato sem prepričan, da bo ta ekipa ne samo v Sloveniji, ampak predvsem v Bruslju, znova dvigovala ugled Slovenije in delovala v njeno korist," je dejal. V kampanji pred evropskimi volitvami pa bodo po njegovih besedah poudarili geslo Pojdi volit oziroma Izbira svobode je enako svoboda izbire, s katerim želijo poudariti tudi pomen volilne udeležbe na evropskih volitvah.

Kandidat za evropskega komisarja je Tomaž Vesel

So pa na festivalu potrdili v petek še neuradno informacijo, da bo kandidat Svobode za evropskega komisarja nekdanji predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Predsednik največje parlamentarne stranke in premier Golob je poudaril, da je bil Vesel v "temnih časih" pripravljen izpostaviti "svojo glavo". Svobodo lahko promoviramo vedno, ne samo takrat, ko je lepo in ko zmagujemo, je dodal. Vesel je po njegovih besedah tudi dokaz, da ni nič nemogoče.

Vesel se je zahvalil za priložnost biti kandidat za evropskega komisarja. Ocenil je, da gre za pomembno funkcijo, na kateri bi sam izkoristil vse, kar je počel vse življenje. Dodal je, da verjame v vrednote, ki jih je treba promovirati v Evropi. Če bo postal evropski komisar, ne bo delal le za svojo osebno korist, je poudaril. "Mogoče kdo misli, da so to seveda samo privilegiji, ampak je tudi veliko odrekanja in sem pravzaprav zrel za to, da dam vse, kar znam, v dobro Slovenije in državljanov Evropske unije," je še dejal Vesel in dodatno pojasnil, da sta se o njegovi kandidaturi s predsednikom Gibanja Svobode in premierjem Golobom pogovarjala že dalj časa. Odzivov v drugih strankah koalicije ni iskal, sam pa predvideva, da je kandidat koalicijskih partneric. Kandidata za evropskega komisarja namreč potrjuje vlada, v kateri ima Svoboda glede na število resorjev v svoji kvoti večino.

Vesel tako ovir na poti do kandidature za evropskega komisarja ne vidi. "S tem se tudi ne ukvarjam. Grem z dobro voljo in ambicijo, da bi lahko to dobro opravljal, potem pa bodo seveda politične in druge razmere, na katere žal nimam nobenega vpliva, prinesle, kar bodo prinesle," je dejal.

Med resorji, ki bi ga kot kandidata za evropskega komisarja zanimali, je med drugim naštel področje financ, konkurence in demokracije.

Golob: Vodenje države smo prevzeli v najtemnejših časih slovenske demokracije

Golob se je v svojem nagovoru članom in simpatizerjem Gibanja Svoboda med drugim spomnil začetkov Gibanja Svoboda, ki da so bili težki, in na zmago stranke na volitvah v DZ.

Po Golobovih besedah so namreč vodenje države prevzeli v "najtemnejših časih slovenske demokracije", zatem jim je uspelo doseči, da se "danes nihče več ne sprašuje o svobodi, ampak jo danes živimo". "To je tisto, za kar se je bilo vredno boriti," je prepričan.

Poudaril je še, da od prvega dne izzivajo najtežje naloge. Da je tako, so se še posebej zavedeli, ko se je ob napovedi reform po njih "usulo z leve in desne", saj da so dregnili v "desetletna osja gnezda".

"Včasih, ko poslušam medije, jim uspe še mene prepričati, da v resnici nismo kaj dosti naredili v teh dveh letih. In potem si vzamem v roke zvezek in si pogledam, kaj je bilo zastavljeno in kaj je bilo narejeno," je dejal in dodal, da je neizmerno ponosen na to, kar je Gibanju Svoboda uspelo v dveh letih, pa tudi na ministre, poslance, člane lokalnih odborov in podpornike stranke.

Med uspehi je naštel gospodarsko rast v Sloveniji, nizko stopnjo brezposelnosti, investicije v raziskovanje, znanost in infrastrukturo ter visok ugled Slovenije. "Vse, kar počnemo, počnemo, ker želimo spreminjati svet na boljše," je dejal.

"Danes se bližamo prelomnici, kjer se lahko vsi sprašujemo, v kakšni Evropi želimo živeti," je opomnil. Poudaril je, da Slovenci ne smemo podcenjevati vloge, ki jo moramo imeti v Bruslju, zato je tako pomembno, koga tja pošljemo in s kakšnimi nameni. Njegova izkušnja iz Bruslja pa da je enostavna – če prihajaš z iskrenimi nameni, verjameš v evropski vrednoti enotnost in solidarnost ter imaš znanje, je Slovenija lahko tista, ki vpliva na to, kam se premika Evropa.

Prvi festival Svobode

V največji vladni stranki so sicer želeli na festivalu, za katerega upajo, da bo postal vsakoletni tradicionalni dogodek stranke, na "sproščen, zabaven, duhovit in družaben način" predstaviti dozdajšnje delo stranke in njene cilje v prihodnosti, je pred dogodkom povedal poslovni direktor stranke Peter Majerle.

Festivala se je udeležilo več kot 1000 članov in simpatizerjev Gibanja Svoboda, prisotna je bila tudi večina poslancev in ministrov stranke. Prav tako sta prišla novi generalni sekretar stranke Rok Marolt, ki je funkcijo nastopil v petek, in njegova predhodnica Vesna Vuković. V uvodnem delu, ki so ga ob izpadu elektrike sicer zaznamovale predvsem tehnične težave, so zbrane nagovorili tudi vsi trije podpredsedniki Svobode, in sicer ministra in podpredsednika vlade Klemen Boštjančič in Matej Arčon ter poslanka Sara Žibrat.