V nedeljo, 9. junija, bo Slovenija izvolila devet poslancev Evropskega parlamenta. Sklepno dejanje predvolilnega dogajanja na RTV Slovenija je bilo nocojšnje veliko finalno soočenje predstavnikov vseh kandidatnih list, ki je prvič nastalo v sodelovanju med uredništvi Televizije Slovenija, Radiem Slovenija in spletno stranjo rtvslo.si (MMC RTV Slovenija).

Soočenja so se udeležili nosilke in nosilci vseh enajstih list – Irena Joveva (Gibanje Svoboda), Romana Tomc (SDS), Vladimir Prebilič (Vesna), Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država), Peter Gregorčič (SLS), Matej Tonin (NSi), Nataša Sukič (Levica), Klemen Grošelj (Zeleni), Matjaž Nemec (SD), Zoran Stevanović (Resni.ca) in Violeta Tomić (Nič od tega).

Veliko finalno soočenje predstavnikov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank in list so vodili – Manica J. Ambrožič (Televizija Slovenija), Aleš Kocjan (Prvi program Radia Slovenija) in Katja Štok (rtvslo.si).

Prihodnost Evrope

Prva tema, ki so se je lotili v studiu, se je dotaknila prihodnosti EU-ja. Vas zanima več Evrope ali manj Evrope, več povezovanja ali manj povezovanja?
"Če parafraziram Bernarda Guetta (evropski poslanec, op. n.), bo Evropski parlament po novem sestavljen iz dela, ki bo nazadnjaški, ki bo omejeval že pridobljene pravice, na drugi strani pa bo del, v katerem nameravam biti tudi sam, ki bo še vedno zagovarjal človekove pravice," je odgovoril Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) in dodal, da se bodo "glavna kopja" lomila na pravicah žensk in enakopravnosti spolov. Po njegovih besedah se postavlja vprašanje, ali bo EU sposoben nadaljevati svoje mirovno poslanstvo.

Sorodna novica Kako zanesljive so bile trditve kandidatov za evropske poslance na RTV-soočenjih?

"EPP (Evropska ljudska stranka, op. n.) postavlja zelo jasne pogoje, s kom se bomo povezovali, en pogoj je zagotovo vladavina prava, proevropska usmerjenost, pa tudi podpora Ukrajini," pa je odgovoril Matej Tonin (NSi) in dodal, da se mu zdi, da Evropa potrebuje več sodelovanja na področjih, kjer je šibka, to sta po njegovem mnenju obrambna in varnostna politika. "Tukaj se Evropa mora okrepiti, če želi postati globalen igralec," je sklenil in dodal, da Evropa ne bo nikoli "talilni lonec", kot so to ZDA, saj da bomo kulturno raznolikost v Evropi ohranili.

"Jaz bi bila članica Združene evropske Levice, povezovali bi se verjetno z zelenimi, progresivnimi silami, zagotovo ne s tistimi, ki zagovarjajo militarizacijo Evrope in antimigracijska izrekanja, netenje sovraštva itd.," pa je dejala Nataša Sukič (Levica).

"Več Evrope, definitivno! Za to so jasni razlogi. Če danes ne bi imeli Evrope vsaj tako poglobljene, kot jo imamo, bi se marsikatera država že znašla v diktaturi," je povedal Vladimir Prebilič (Vesna) in dodal, da bi sam poglobil predvsem energetsko varnost, saj da bi Evropska unija na tem področju morala bolj sodelovati in si pomagati. Kakršna koli zbliževanja s skrajno desnico je označil za "skrajno nevarna".

"Del suverenosti smo na EU že prenesli in moramo biti zelo previdni, kaj bomo še prenesli, še posebej če prevlada koncept, ki ga je nemški kancler Scholz pred dvema letoma predstavil med govorom na Univerzi v Pragi, kjer se je zavzel za odpravo načela soglasja in postopno uvedbo večinskega sistema," pa je glede evropske prihodnosti dejal Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država) in dodal, da če v to privolimo, Slovenija in vse majhne države "ne bodo imele več nobene pravice".

"Ali bomo imeli desno desno, ekstremno desno Evropo ali pa bomo imeli solidarno, zeleno, inovativno ter varno Evropo, ki bo sposobna dialoga z vsemi političnimi silami. Zavedati se je treba, da je bila Evropska ljudska stranka (EPP) tista, ki je zadnjih 20 let diktirala tempo," pa je poudaril Matjaž Nemec (SD) in dodal, da sam predlaga "več Evrope, ki mora biti socialna in varna".

"Prepričana sem, da bo desna sredina v nadaljevanju v Evropskem parlamentu prevzela vidno vlogo oz. da bo najmočnejša skupina. Sem zagovornica tega, da se Evropska ljudska stranka (EPP) povezuje z evropskimi konservativci. Čudim se mnenju kolega Tonina, ki je bil do tega precej zadržan," je povedala Romana Tomc (SDS) in ob tem dodala, da so ljudje povedali svoje, da si ne želijo "progresivne zelene socialistične politike".

"Stranka SLS je najstarejša slovenska članica EPP-ja in bo to tudi ostala, ker verjamemo, da je Evropska ljudska stranka tista, ki najbolj verno sledi vrednotam EU-ja, ki so zapisane v evropski pogodbi. Mario Draghi je v svojem poročilu opozoril, da ima Evropa težave, ker je preveč razdrobljena, zaradi tega ne moremo tekmovati z drugimi centri moči," je povedal Peter Gregorčič (SLS) in dodal, da "nas ZDA izkoriščajo tako, da evropska vlaganja usmerjajo v svoje gospodarstvo". "Poleg tega pa postajamo odvisni tudi od Kitajske," je sklenil.

"Ne gre za več ali manj Evrope, Evropa je celina, ne more je biti več ali manj. Gradili bomo zvezo suverenistov, ki bodo na prvo mesto postavili nacionalne interese, pomembnost držav in zavarovanje pred tujimi škodljivimi agendami," pa je pristavil Zoran Stevanović (Resni.ca).

"Podprl nas je Janis Varufakis, verjamem, da bodo začeli padati okostnjaki iz omare. Povezovali bi se tudi s Sahro Wagenknecht, imamo zaveznike, ki imajo drugačen pristop. Na EU smo prenesli že ogromno svoje suverenosti, mi ne gremo tja, če parafraziram Marxa, da bi kritizirali, ampak gremo tja, da bi jo spreminjali na bolje," je nadaljevala Violeta Tomić (Nič od tega) in dodala, da če kaj, je ključno zaščititi slovensko kulturo.

"Meja za sodelovanje je na sredini, s katero nimamo nobenih težav, tudi z desno sredino ne, pri skrajnostih pa je meja. Ne smemo normalizirati kakršne koli skrajnosti," je posvarila Irena Joveva (Gibanje Svoboda) in dodala, da so tisti, ki so na napačni strani zgodovine, tudi na napačni strani prihodnosti. Po njenih besedah tisti, ki pod pretvezo domoljubja širijo strah, izredne razmere in laži, nimajo v EU-ju česa iskati.

Nadzor na notranjih mejah

Od leta 2015 naprej smo priča nadzoru na notranjih mejah Evropske unije, kar načenja schengensko ureditev, ki je eden njenih temeljev. Ali so kandidati za to, da se nadzor na notranjih mejah ohrani ali ukine?

Violeta Tomić (Nič od tega) je dejala, da je seveda treba paziti, kdo vstopa v državo, hkrati pa je treba skrbeti za človekove pravice. Dodala je še opazko, da so varnost, solidarnost, prost pretok ljudi in kapitala temelji Evropske unije, a da je na koncu od vsega naštetega ostal samo še prost pretok kapitala.

Nataša Sukič (Levica) je ostro proti nadzoru na notranjih mejah. Poudarila je dejstvo, da sta prost pretok blaga in ljudi temelja EU-ja.

Peter Gregorčič (SLS) je opozoril, da uvajanje nadzora pomeni razpad temeljnih vrednot Evropske unije. Sam je ostro proti temu, je pa "pred ukinitvijo treba za to vzpostaviti pogoje", je poudaril. Vprašal se je, zakaj sta Avstrija in Italija znova uvedli nadzor na meji s Slovenijo, in si odgovoril, da zato, "ker je naš predsednik vlade dejal, da bo pač nezakonite migracije naredil zakonite".

Tudi Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) je proti nadzoru, opozarja pa na težave, ki so do tega pripeljale. Hrvaška je po njegovih besedah neučinkovita pri varovanju zunanje meje, kar je sprožilo verižno reakcijo. Sicer pa je po njegovem mnenju predpogoj za reševanje te problematike skupno, enotno varovanje zunanjih meja.

Vladimir Prebilič (Vesna) meni, da je treba neprepustno zavarovati zunanje meje in v tem smislu pritisniti na Hrvaško, da opravi svoje delo, kot je treba. "Tako bomo odpravili razloge za nadzor na notranjih mejah," je dejal.

Po besedah Irene Joveve (Gibanje Svoboda) so zlorabe schengenske ureditve – in početje Avstrije po njenem mnenju spada v to kategorijo – nedopustne. Sama je na to opozarjala številne pristojne. Mejnega nadzora, ki ga je pod mandatom te vlade uvedla Slovenija, ne doživlja kot zlorabo schengenske ureditve.

Matej Tonin (NSi) je opozoril na težave, povezane z migracijami, pri tem je navedel migranta, ki je ubil nemškega policista, ter napad na avtobusu v Ljubljani. Šele ko te stvari rešimo, bodo po Toninovih besedah meje znova odprte.

Matjaž Nemec (SD) je zatrdil, da je nadzor na notranjih mejah nedopusten in da je treba kvečjemu krepiti nadzor na zunanjih mejah, predvsem pa se ukvarjati s pregonom tihotapstva in odpravljanjem razlogov, "zakaj se ti ljudje sploh odpravljajo na pot v Evropo".

Zoran Stevanović (Resni.ca) bi zelene meje neprodušno zaprl s policijo in vojsko, ceste pa bi za državljane pustil odprte.

Romana Tomc (SDS) je opozorila, da je njena stranka edina nasprotovala migracijskemu paktu v Evropskem parlamentu. Meni, da bodo notranje meje znova odprte šele takrat, ko bo schengenska meja neprodušno varovana z ničelno stopnjo tolerance do nezakonitih migracij.

Tudi Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država) je ostro proti nadzoru na notranjih mejah. Tudi on bi težavo reševal v državah izvora, ne v ciljnih državah. Evropa bi po njegovih besedah morala spremeniti koncept in vlagati v druge države, da bo tam dovolj dobro in se ljudje ne bodo želeli množično izseljevati.

Jedrska energija

Gostje so pri naslednji temi z 'da' ali 'ne' odgovarjali na vprašanje, ali je jedrska energija zelena in s tem prav tako del zelenega prehoda tudi za Slovenijo.

'Da' so odgovorili: Violeta Tomić, Matjaž Nemec, Romana Tomc, Matej Tonin, Peter Gregorčič in Zoran Stevanović.
Z besedami 'da, pogojno' pa so se odzvali: Uroš Lipušček, Nataša Sukič, Irena Joveva, Klemen Grošelj in Vladimir Prebilič. Nihče ni odgovoril z 'ne'.

Zeleni prehod

V nadaljevanju so kandidati za evropske poslance odgovarjali na vprašanje: Ali se strinjate, da bi EU moral kot ključno prioriteto zastaviti boj proti podnebni krizi?

"Znanost bi morala biti tista, ki odloča, kaj je podnebna sprememba in kaj je temperaturno nihanje. Zadnjo, najboljšo znanstveno študijo je izvedel norveški nacionalni inštitut leta 2023. Ugotovili so, da so vsa temperaturna nihanja in podnebne spremembe posledica naravnih procesov, vpliva človeka ni," je svoj komentar zelenega prehoda podal Zoran Stevanović (Resni.ca).

"Zeleni prehod je nujen, uspešen je lahko, če bo omogočil tehnološki preboj, ki bo EU-ju prinesel primat oz. status prvaka v zelenih tehnologijah," je nadaljeval Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) in dodal, da je pri tem treba paziti, da bo prehod socialno pravičen, da ne bo povzročil energetske revščine.

"Pred 15 leti je bila evropska ekonomija pred ameriško za deset odstotnih točk, danes zaostajamo za 25 odstotnih točk, naš BDP raste počasneje, prehiteva nas Kitajska in ves preostali svet," pa je povedala Romana Tomc (SDS) in dodala, da prebivalci EU-ja predstavljajo zgolj šest odstotkov svetovnega prebivalstva. "Želimo pa rešiti celoten svet," je pristavila. Po njenih besedah zeleni prehod lahko uspe le, če bo koristil evropskemu gospodarstvu in ga delal močnejšega, ne pa, če mu škodi.

"Zagotoviti je treba dodatne finančne vire, da bo zeleni prehod pravičen, da bodo lahko vsi v tem procesu sodelovali," je odgovoril Vladimir Prebilič (Vesna) in dodal, da bi sam denar zbral tako, da bi dodatno obdavčil najbogatejše prebivalce EU-ja.

"Če bomo šli v tehnologijo, ki bo resnično zmanjševala izpuste CO2, potem bomo lahko naredili zeleni prehod. Pokazalo se je, da to lahko delamo izključno s hidroenergijo in jedrsko energijo, na drugi strani imate Nemčijo, ki je šla v solarne panele in ni zmanjšala izpustov," je bil mnenja Matej Tonin (NSi) in ob tem pozval, naj bo zeleni prehod realističen.

"Zeleni prehod bo težko uresničen zaradi visokih oboroževalnih stroškov, ki jih napovedujejo," pa je bil konkreten Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država) in dodal, da je treba omenjene stroške znižati. "Treba je globalno pristopiti k težavi, Evropa sama tega ne more rešiti," je dodal in se ob tem vprašal, od kod bo prišel denar za zeleni prehod, če bodo zaostrili fiskalna pravila.

"Zeleni prehod ima negativno konotacijo zaradi določenih preračunljivcev v politiki, gre za veliko več od nekih izpustov, pomembno je, kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo, kakšno zemljo imamo," je dejala Irena Joveva (Gibanje Svoboda) in dodala, da je treba poiskati konkretne rešitve, ne pa ustvarjati delitve med ljudmi.

"Rezultat našega zelenega prehoda je veliko birokracije in veliko omejitev ter draga energija, zaradi tega se naša industrija seli v kraje, kjer tega ni, je pojasnil Peter Gregorčič (SLS) in dodal, da industrija beži iz EU-ja, da gospodarstvo predvsem potrebuje "več investicij brez nesmiselnih prepovedi". Ena takšna povsem nesmiselna prepoved je prepoved prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov, je še navedel.

"Obdavčiti je treba velike dobičke multinacionalk, iz tega naslova bi lahko nabrali še za en cel proračun sredstev, ki bi jih lahko namenili sociali, to je ključno," je prepričan Matjaž Nemec (SD), dodal je še, da je denarja za zeleni prehod dovolj, iz različnih virov kar 2000 milijard evrov, je navedel.

"Vsi se strinjamo, da je jedrska energija zelena energija, pozabljamo pa, da nam grozi jedrski spopad svetovnih razsežnosti," je opozorila Violeta Tomić (Nič od tega) in dodala, da se zavzema, da bi se denar, ki se vlaga v oboroževanje, takoj preusmeril "v druge stvari", med drugim v zeleni prehod. Po njenih besedah glavni onesnaževalci planeta niso običajni prebivalci, kmetje, pač pa korporacije in vojaška industrija.

"Bojim se, da navadni ljudje, delavci, kmetje, zmeraj nosijo bremena raznoraznih prehodov, v tem primeru zelenega prehoda," pa je dodala Nataša Sukič (Levica) in tudi ona opozorila, da so največji onesnaževalec planeta korporacije, te naj bodo tiste, ki plačajo davek za zeleni prehod.

Napad Rusije na Ukrajino in vloga Evropske unije

Naj Evropska unija še naprej humanitarno in vojaško pomaga Ukrajini in ali bi se kandidati javno zavzeli za srečanje visokega predstavnika EU-ja in ruskega predsednika Vladimirja Putina? Kakšna so torej stališča kandidatov do dogajanja v Ukrajini?

Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država) trdi, da gre za "absolutno proksivojno", posledico širjenja zveze Nato, kar je po njegovih trditvah priznal celo generalni sekretar zveze Nato Stoltenberg. Lipušček se zavzema za takojšnje prenehanje pošiljanja pomoči Ukrajini, predvsem pa za to, da se zahteva ustavitev spopadov in začetek pogajanj.

Violeta Tomić (Nič od tega) trdi, da je krivda na ukrajinskih ramenih in da se je leta 2014 "začel dogajati genocid nad rusko manjšino znotraj Ukrajine". Izrazila je ogorčenje, češ, kje podporniki Ukrajine sploh dobivajo podatke, če tega ne vedo. Tomić je nadalje mnenja, da se vsaka vojna konča samo s pogajanji za diplomatsko mizo in da je čas za "belo zastavo".

Zoran Stevanović (Resni.ca) je izrazil zadovoljstvo, da so številne stranke začele "kopirati njegovo retoriko". Stevanović je izrazito proti pomoči Ukrajini, je pa za to, da se "pridobi zaupanje" obeh strani in igra vlogo mirovnega posrednika.

Irena Joveva (Gibanje Svoboda) meni, da so upravičene obsodbe agresorja, Rusije, in upravičena je tudi pomoč ukrajinskemu ljudstvu. Se pa zavzema za več diplomacije, pa tudi za pomoč Palestini.

Matej Tonin (NSi) poudarja, da je za mir dovolj ena sama stvar: Putin mora odpoklicati svoje sile iz Ukrajine in vojna bo končana. Tako imenovanim mirovnikom sporoča, naj se odpravijo v Moskvo in prepričajo Putina, naj preneha napadati Ukrajino.

Nataša Sukič (Levica) je zelo proti pošiljanju orožja Ukrajini, saj bo to po njenih besedah pripeljalo do samo še več smrti. Treba se je zavzemati za mir in demilitarizacijo, za mirovniško politiko, je povedala. Evropska unija mora po njenih besedah igrati vlogo mirovniškega posrednika med sprtima stranema. Kritikom, ki pravijo, da se mora za mir zgolj Putin umakniti iz Ukrajine, pa odgovarja z besedami, "ne vem, v katerem vesolju živimo".

Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) poudarja, da Ukrajina poudarja vojaško, humanitarno in tudi finančno pomoč. Predvsem pa potrebuje vojaško močno, demokratično, stabilno Evropsko unijo, kajti le takšna Unija je lahko geopolitični akter z dovolj teže, da kaj doseže. Grošelj še poudarja, da lahko vojno konča le pravičen mir, saj bi nepravičen zgolj pripeljal do nove vojne čez nekaj let.

Vladimir Prebilič (Vesna) je spomnil, da je bila Evropska unija porok izvajanja sporazumov Minsk 1 in Minsk 2, zato ima zdaj moralno dolžnost, da najde pot naprej, ki je lahko tudi v obliki pogovorov z Rusko federacijo. Kandidat je za pomoč Ukrajini, vendar "ne v ofenzivnem smislu". Odsvetuje tudi uporabo evropskega orožja za napade na tarče na ruski strani meje.

Matjaž Nemec (SD) pravi, da zadeva ni črno-bela in da je dogajanje od leta 2014 "nesprejemljivo", tudi tisto, kar se je dogajalo z Rusi. Ampak danes je Rusija nesporen agresor, krši mednarodno pravo, zato je humanitarna pomoč Ukrajini brezpogojna, meni Nemec. Evropska unija mora Ukrajini ponuditi evropsko perspektivo in je ne sme pustiti same.

Peter Gregorčič (SLS) je poudaril, da je Evropa projekt miru, "ta mir je po 70 letih resno ogrožen in bo še bolj, če bomo pustili Putinu, da doseže svoje". "Zato moramo Ukrajini pomagati vojaško, gospodarsko in kako drugače," sporoča kandidat, srečanja predstavnika Evropske unije s Putinom pa ne zavrača.

Romana Tomc (SDS) je absolutno za vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, saj ta ne brani samo sebe, ampak tudi Evropsko unijo. Romana Tomc je še navedla mnenje številnih kolegov iz baltskih držav, da če bi bila Ukrajina v zvezi Nato, ne bi bila nikoli napadena.

Denar za poslansko pisarno in izbira komisarja

Kandidati so v zaključku debate odgovarjali tudi na vprašanje, ali se bodo zavzeli za reformo nadzora nad porabo denarja za poslance, da bi poslanci morali pojasniti porabo skoraj 5000 evrov dodatka na mesec za delovanje poslanske pisarne. Pojasnili so tudi, kako naj bo izbran novi komisar.