Judovska skupnost je v Prekmurju predstavljala viden del prebivalstva. Leta 1889 je v Prekmurju živelo več kot 1.100 Judov. Prav Judje so v pokrajino prinesli različne obrti, trgovino, bančništvo in druge z napredkom povezane tako gospodarske kot izobraževalne in znanstvene dejavnosti.
Danes nanje spominjajo zgolj še stare meščanske hiše oziroma njihovi portali, v Lendavi pa tudi sinagoga in dolgovaško pokopališče s 176 nagrobniki, sredi katerih stoji spomenik 387 žrtvam nacističnega genocida.
26. aprila pred 75 leti se je namreč začela deportacija Judov iz Prekmurja. Zgodovinar Dejan Süč spomni, da so "ti žalostni dogodki iz leta 1944 in 1945 judovsko skupnost prisilili, da se je umaknila s tega območja. Ta proces je značilen za celotno Jugoslavijo."
Med redkimi, ki so preživeli holokavst in se vrnili v Prekmurje, pa je Erika Fürst iz Murske Sobote: "Vsako leto se 26. aprila dobimo potomci, čeprav sem judinja le še sama, ostali so kristjani, saj so moški prevzeli krščansko vero, ko so se poročili s kristjankami."
Negovanje spomina na grozodejstva je potrebno tako zaradi spoštovanja do žrtev kot v opomin, je zbranim med drugim dejal predsednik države Borut Pahor, ki je Eriko Fürst že danes povabil, da bi ga spremljala na spominski slovesnosti prihodnje leto v Auschwitzu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje