Pomurje z raznovrstno turistično ponudbo dobiva vse pomembnejše mesto na turističnem zemljevidu Slovenije. Največ gostov je v termah in zdraviliščih. "Predvsem so tukaj neodvisni od vremena, v zdravilišču se vedno nekaj dogaja, ne glede na to, ali sije sonce ali dežuje. Pri nas so v teh dneh vse zmogljivosti zasedene približno 90-odstotno. Če sodimo po velikonočnih praznikih, se nam obeta odlična turistična sezona," je povedal Igor Magdič iz Term 3000.
V Pomurju lani več kot 300 tisoč obiskovalcev
Po podatkih Slovenske turistične organizacije je lani Pomurje obiskalo nekaj več kot 312.000 gostov, turisti pa so v pokrajini ob Muri ostali povprečno dobre tri dni. Podatki Pomurske gospodarske zbornice kažejo, da so lani v turistični panogi ustvarili 100,8 milijona realizacije, kar predstavlja 3,8 odstotka celotne realizacije v regiji. To pa pomeni, da je na področju turizma še kar nekaj neizkoriščenih možnosti. Število gostov se je lani v primerjavi z letom 2017 povečalo za tri odstotke, število prenočitev pa za odstotek.
Vse več obiskovalcev se odloča za aktivne počitnice v Pomurju. "Ti imajo na voljo več kot 600 kilometrov označenih in urejenih kolesarskih poti, pohodnih poti in navsezadnje zadnje pridobitve, npr. doživljajski center Expano," je poudaril predsednik Pomurske turistične zveze, Uroš Kamenšek.
Slovenski paviljon iz Milana predstavlja Pomurje v malem
Slovenski paviljon, ki je leta 2015 predstavljal Slovenijo na Expu v Milanu, je dobil prostor ob soboškem jezeru tik ob avtocesti, kot nekakšna vrata v Pomurje. Poimenovali so ga Expano. Regijski turističnopromocijski center Expano naj bi povezal pomurske turistične ponudnike in prispeval k večji prepoznavnosti regije. V njem se z interaktivno sodobno tehnologijo predstavlja Pomurje v malem. Obiskovalci lahko virtualno poletijo z balonom in med drugim spoznavajo zgodovino, živali, rastline, glasbo, kulturo in navsezadnje tudi kulinariko obeh bregov Mure. Pristojni si obetajo, da bo letos Expano obiskalo vsaj 30.000 gostov.
Eden najbolj obiskanih doživljajskih parkov v regiji je Vulkanija pri Gradu na Goričkem, streljaj od njega pa je največji grad pri nas. V mogočnem gradu na Goričkem ima sedež tudi Krajinski park Goričko. V gradu je razstavljenih šest etnoloških zbirk, viteška dvorana pa omogoča ogled različnih filmov po izbiri o naravi in kulturni dediščini. V nadstropju so med drugim grajska galerija, tri naravoslovne sobe, grajska kapela in zgodovinska razstava v predprostoru. V največjem slovenskem gradu so uredili tudi nekaj apartmajev, ki so ena redkih možnosti za prenočitev v občini Grad na Goričkem. Sicer pa se je kraj Grad na Goričkem nekoč imenoval Gornja Lendava.
Grad na vzpetini nad mestom pa ima tudi nekoč Dolnja Lendava – danes Lendava. Tamkajšnji grad je z leti postal sinonim za kulturni turizem, predvsem zaradi odmevnih razstav velikanov svetovne likovne umetnosti. Do septembra gostijo stvaritve avstrijskega Friedensreicha Hundertwasserja in japonskega Šoičija Hasegave z naslovom Vzhod in Zahod. Rdeča nit razstave je preplet dveh različnih svetov, kultur, predvsem pa vrednot, ki so v naglici sodobnega časa in težnjah kapitala še kako aktualne. V Lendavi, ki se poteguje za naziv svetovne prestolnice kulture leta 2025, pa veliko obiskovalcev privabi najvišji razgledni stolp pri nas, Vinarium. Več kot 300.000 so jih našteli doslej.
Zakladi preteklosti v Pokrajinskem muzeju
V murskosoboškem gradu je sedež Pokrajinskega muzeja, kjer je med drugim na ogled razstava o zgodovini soboškega gradu s posebnim poudarkom na zadnjih plemiških lastnikih, rodbine Szapáry, ki je imela grad v posesti med letoma 1687 in 1934, ko je poslopje odkupila Občina Murska Sobota. Številne poglede pa pritegne tudi arheološka razstava Rimska cesta v odsevu večnosti.
V Murski Soboti velja obiskati še mestno galerijo, kjer do srede junija razstavlja Robert Černelč. Gre za umetnika, ki v svojih delih na edinstven način prepleta slikarstvo s filmsko umetnostjo in tako daje gibanju povsem novo razsežnost ali pa ga razbije na kadre, ki jih razsute prepusti sestavljanju gledalčevi domišljiji.
Tudi za najmlajše
Na desnem bregu Mure, v Boračevi pri Radencih, je z leti zrasel pravi družinski živalski vrt Sikalu Zoo, ki je zanimiv zlasti za najmlajše. Na posestvu otroci spoznavajo različne živali in se marsikaj naučijo o njih, lahko jih tudi hranijo … Vse več obiskovalcev privablja tudi grad Negova, ki je eno od šestih svetovnih prizorišč mednarodnega fotografskega združenja (FIAP) za razstave umetniške fotografije.
V Pristavi je Turističnoinformacijski center, v sklopu grajskega kompleksa je še zeliščni park. Za marsikaterega obiskovalca je zanimiv grad v Gornji Radgoni, ki ga ima v najemu zasebnik Milan Herzog, ki je pred leti mogočno graščino rešil pred propadom. Grad je odprt za obiskovalce, v njem pa potekajo tudi mednarodni dogodki.
Na svojega lastnika pa zaradi denacionalizacijskih vozlov (spet) čaka beltinski grad, ki je središče kulturnega življenja v Beltincih – kraju, ki med drugim slovi po mednarodnem folklornem festivalu. Med zakladi, ki jih skriva grad, je zbirka o zgodovini zdravstva v Pomurju s poudarkom na lekarništvu. Svoj čar ima tudi Salon grofice Marije Iphigenije Zichy.
Na predvečer praznika dela posebej slovesno v Gančanih
Zadnjega aprila pa enega večjih dogodkov pripravljajo v vasi Gančani v občini Beltinci, kjer so vaščani pred stotimi leti postavili prvi majoš. Od začetnih postavljanj majskega drevesa je to v domeni "lejtnikov". Krajani, ki v tekočem letu dopolnijo 18 let, se v Gančanih imenujejo "lejtniki". Lejtniki in njihovi starši so tisti, od katerih je odvisno, kakšen bo majoš določeno leto. Mladi se pripravljajo dalj časa in izdelujejo trakove in okrasje za mlaj, ki ga v Gančanih še vedno postavljajo ročno. Pri majošu imajo pomembno vlogo tudi številni sokrajani, ki iz leta v leto skrbijo, da se tradicija postavljanja majoša ohranja v skoraj izvirni obliki, kot si je zamislilo prvih pet fantov, ki so v zahvalo za srečno vrnitev iz I. svetovne vojne prvi majoš postavili 30. aprila leta 1919.
Aktivni oddih in Mura
Gibalni park ob murskosoboškem jezeru ob Expanu ponuja rekreacijo in športne izzive, za tiste bolj adrenalinske pa je treba do adrenalinskega parka ob Bukovniškem jezeru.
Eden najlepših razgledov na okoliško naravo je v Jeruzalemu v Prlekiji, na 342 metrih nadmorske višine, kjer je tudi kontrolna točka Pomurske planinske poti in Evropske pešpoti.
Marsikoga pa privabi znameniti Babičev mlin na Muri v Veržeju ali pa tisti v Ižakovcih. Pravijo, da se ob tej čarni reki lahko ustavi čas, ko misli iščejo pot do besed in duša lebdi nad gladino.
To so le kamenčki v turističnem mozaiku pokrajine ob Muri, ki skriva številne zaklade. Le čas si je treba vzeti in jih poiskati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje