Istoimenski roman je izšel leta 2007 pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Miti, leta 2008 je doživel ponatis, preveden je bil v nekaj tujih jezikov. Leta 2008 je bil med petimi finalisti za nagrado Kresnik in med desetimi finalisti za evropsko književno nagrado (Europe Book Prize).

Leta 2010 je knjižnemu uspehu sledila petdelna radijska nadaljevanka v produkciji Uredništva igranega programa in v režiji Irene Glonar, pri produkcijski hiši Arsmedia pa je leta 2012 nastala filmska adaptacija romana z naslovom Šanghaj, režiral jo je Marko Naberšnik.

To ni prva takšna izkušnja z romanom Ferija Lainščka. Že leta 2000 je Uredništvo igranega programa v režiji Jožeta Valentiča posnelo nadaljevanko v petih delih Petelinji zajtrk, roman je kasneje doživel filmsko adaptacijo in izjemen uspeh.

Mit in prehajanje v sedanjost

Roman Nedotakljivi sloni na mitu o Ciganih - o štirih žebljih, ki so bili skovani za križanje Ješue Ben Miriama. "Minila so od tedaj že mnoga leta, a še zmeraj se kdaj pa kdaj pojavi žareči žebelj v šotorih potomcev moža, ki jih je skoval. Ko se to zgodi, Cigani bežijo. To je razlog, da se selijo iz kraja v kraj in zato je bil Ješua ben Miriam, ki ga je svet kasneje imenoval Jezus, križan le s tremi žeblji. Četrti žebelj pa še zmeraj potuje iz enega konca Zemlje na drugega," zapiše Lainšček.

Roman je štiridelen, saj spremljamo zgodbo štirih generacij Ciganov. Vse se začne z razlago izvornega mita, potem pa iz generacije v generacijo prodira vse več realnosti in sedanjosti, dokler dejanska stvarnost ne konča zgodbe s trpkim priokusom. Lainščku uspe prikazati veličino tega posebnega ljudstva, z razumevanjem in toplino nas spretno uvede v njihov svet razmišljanja, čutenja in ravnanja, na koncu pa preko posameznikove usode prikaže usodo Ciganov kot univerzalno in povezano s propadom vrednot celotnega sveta. Ves čas, tudi v radijski adaptaciji, nam o vsem pripoveduje Lutvija Belmoldo Aus Shangkai Gav, ki ga v nadaljevanki interpretira Aleš Valič. Mojstrska pripoved je bila odlična podlaga za zvočno razgibano radijsko adaptacijo, ki jo odlikuje oblikovanje posrečenih likov v razponu od najbolj prepoznavnih in tipskih do čisto posebnih in izvirnih. Režiserka Irena Glonar je vloge namenila vrhunskim slovenskim igralcem (Ivo Ban, Polde Bibič, Ivanka Mežan, Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Silva Čušin, Janez Hočevar …). Sodelovalo je kar 39 igralcev.

Pet nadaljevanj

Zamisel za radijsko nadaljevanko je nastala že med branjem romana - dramaturginjo Vilmo Štritof je opogumila tudi dobra izkušnja s Petelinjim zajtrkom, v katerem je bilo sodelovanje z avtorjem scenarija res uspešno. Kljub štiridelnosti v romanu sta se odločila za pet nadaljevanj, saj je mitsko ozadje v knjigi laže sproti razlagati, v radijski adaptaciji pa sta mu posvetila kar celo prvo nadaljevanje, seveda v dramatizirani obliki. Tako naslednja nadaljevanja tudi laže stečejo.

Lainščkovo pisanje o Ciganih se sicer je začelo z romanom Namesto koga roža cveti, po katerem sta bila kasneje posneta tudi film in televizijska nadaljevanka. Sicer pa je življenjska zgodba, ki je povezala Lainščka s Cigani, veliko daljša. Sega v njegovo zelo zgodnje otroštvo in se je raztegnila praktično tudi v ta čas. Tako označuje tudi Prekmurje, ki so ga neizbrisno zaznamovali tudi Cigani.