Z uvodnimi besedami je župan Monoštra Gábor Huzsár med drugim pospremil odkritje skulpture v tamkajšnjem mestnem parku. V Monoštru ‒ v kraju na skrajnem zahodu Madžarske ob meji z Avstrijo in Slovenijo ‒ je avgusta pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, občine Monošter in Galerije-Muzeja Lendava potekala 18. mednarodna likovna kolonija.

Sodelovalo je deset umetnikov različnih generacij iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Romunije. Jedro predstavljajo stalni udeleženci, ki se jim vsako leto pridruži nekaj novih obrazov.

Med novinci je vselej tudi nekaj uveljavljenih imen likovnega ustvarjanja. Letos so med drugimi povabili Vido Praznik, Darjo Štefančič in Roberta Juraka. Zadnji prihaja iz Logarovcev v Prlekiji. Do nedavnega mojster ključavničarstva z željo po umetniškem ustvarjanju je svojo delavnico preuredil v atelje. Z izjemnim občutkom za formo izpod njegovih rok nastajajo domiselne kovinske skulpture, ki z umestitvijo v prostor temu dajejo poseben pečat. Na koloniji v Monoštru je ustvaril Rabarico. In prav njegova skulptura je prva, ki so jo postavili v mestnem parku v Monoštru.

"Neprecenljive so tiste umetnine, ki nastanejo v prijetnem, prijateljskem okolju"
"Rad bi poudaril, da imamo v našem mestu posluh za umetnost in kulturo nasploh, ker je to eden izmed temeljev razvoja in obstoja družbe. Seveda je zelo pomembno, da je poleg lokalne skupnosti temu naklonjeno tudi družbeno okolje. Tako smo se odločili, da ta park preuredimo v sodobno urbano območje, kjer se bodo meščani radi srečevali, spoznavali in občudovali dela umetnikov, ki so pri nas našli ustvarjalni navdih. Lahko povabimo največje, najuglednejše umetnike z vsega sveta, pa to ni porok za nastanek dragocenih del. Neprecenljive so namreč tiste umetnine, ki nastanejo v prijetnem, prijateljskem okolju in odražajo njegov ustvarjalni utrip. To so nas naučili prijatelji iz Lendave na čelu s Ferijem Geričem in njegovim kolegom Jožetom Hirnökom iz Monoštra," je povedal župan Monoštra Gábor Huzsár.

Po odkritju skulpture v monoštrskem mestnem parku so v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru, odprli razstavo del mednarodne likovne kolonije. Sodelovalo je deset umetnikov (navedeni so po abecednem vrstnem redu, op. a.): Dubravko Baumgartner (Slovenija), Biró Gábor (Romunija), Csuta György (Madžarska), Endre Göntér (Slovenija), Robert Jurak (Slovenija), Ferenc Király (Slovenija), Ludvik Pandur (Slovenija), Vida Praznik (Slovenija), Mateja Rusak (Hrvaška) in Darja Štefančič (Slovenija).

Razstavljena dela je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je namenila pozornost vsakemu umetniku s poudarki na bistvu in načinu njihovega ustvarjanja. Stvaritve pa je pospremila z besedami tako, da je vsak obiskovalec lahko začutil vsebino posameznega dela. Nenapisano in neobvezujoče vodilo letošnje kolonije je bila trianonska pogodba, ki se v razstavljenih umetniških delih zrcali na različne načine ali pa sploh ne.

"Ustvarjalec lahko izrazi tisto, kar čuti"
"Monošter je kraj, ki se nahaja na tromeji in povezuje različne narode. Tako tudi kolonija združuje ustvarjalce različnih narodov, generacij, slogov in načinov likovnega ustvarjanja. Tudi to ponovno dokazuje, da je umetnost tista, ki nas povezuje in ki vpliva na to, da obstajamo, da imamo lastno identiteto ter da je umetnost tista, ki ne pozna meja in ki govori univerzalni jezik. In če obstajajo meje, je prav umetnost tista, ki jih podira. Tukajšnja kolonija je zasnovana povsem svobodno. Vsak ustvarjalec lahko izrazi tisto, kar čuti. Nikakršnih predpisanih tem. In vendar smo lahko začutili, da so likovni ustvarjalci izjemno senzibilni ljudje. Čutijo nagovor tega prostora, ki je bil njihovo začasno ustvarjalno zatočišče. Čutijo posebnost in lepoto tukajšnje narave, dotikajo se jih zgodovinski dogodki ‒ še posebej stoletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Nekateri pa so tukaj našli svoj ustvarjalni mir in nadaljevali teme, ki se jim posvečajo v svojem domačem ustvarjalnem okolju. Likovni ustvarjalci so dokazali, kot pravi Vasilij Kandinski, da so resnične umetnine tiste, ki izžarevajo ustvarjalčevega duha, ki črpajo svojo moč in energijo ter eksistenco iz umetnika samega. Zato da je podoba te razstave tako raznolika in hkrati zlita v celoto, lahko najdemo istočasno odgovor in refleksijo prav v mislih Vasilija Kandinskega. Vsak je namreč izhajal iz sebe in s svojim intimnim pogledom zaril v svet zunaj sebe, ter ga odkrival na njemu lasten način. Bodisi na slikarskih platnih ali pa tako kot Ferenc Király ali Robert Jurak – v kiparskem materialu," je ob odprtju dejala Anamarija Stibilj Šajn.

Razstavo je odprla generalna konzulka Republike Slovenije v Monoštru Metka Lajnšček in ob tem dejala: "Zdaj že uveljavljena mednarodna likovna kolonija je v vseh teh letih postala polnoletna, a se je kljub mladosti uveljavila v širšem prostoru. To potrjujejo umetniki, ki se radi vračajo in vsako leto prihajajo novi. V teh letih so v Porabju ustvarjali umetniki iz bližnjih in daljnih dežel, ki jih ta prostor ob reki Rabi navdihuje in jim omogoča poleg umetniškega ustvarjanja tudi raziskovanje lepot Porabja, njegovih kulturnih in naravnih raznolikosti, kulinarike ter multikulturne pestrosti. V tem okolju umetnost dobi krila in poleti iz realnega v domišljijski svet ter slika njegovo pisanost, abstraktnost, fantazije in lepoto. Tovrstni dogodki umeščajo Porabje, ta samosvoj košček zemlje, kjer živijo tudi porabski Slovenci, v širšo zavest prebivalca v sosednjih državah in širše."

Po vseh teh letih mestu Monošter še vedno ni uspelo urediti galerije, je pa to (še vedno) eden prednostnih ciljev na področju umetnosti. Nekaj umetnin, ki so nastale na dosedanjih kolonijah, pa bo dobilo prostor v mestni hiši in na konzulatu Republike Slovenije v Monoštru.