Vojska Kraljevine SHS je ozemlje med rekama Muro in Rabo zasedla 12. avgusta 1919, 17. avgusta pa je na slovesnosti na trgu pred cerkvijo v Beltincih oblast izročila v roke začasnega civilnega upravitelja. Prekmurski Slovenci so prvič v zgodovini zaživeli skupaj z matičnim narodom. Komaj sto let je tega.

Tudi zato je Prekmurje v splošni slovenski zavesti manj znana pokrajina. Prekmurski publicist in literarni zgodovinar Franci Just je nedavno v oddaji Intervju povedal dober primer: “Učbenik slovenske književnosti za 3. letnik gimnazije in srednje strokovne šole ima tudi poglavje o književnosti med obema vojnama. V kratkem družbenozgodovinskem pregledu je omenjeno, da smo s koroškim prebiscitom izgubili del Koroške, z rapalsko pogodbo pa tudi velik del Primorske. Nikjer pa ni omenjeno, da smo prav takrat, po 1. svetovni vojni, dobili Prekmurje.” Dovolj zgovorno!

Še marsikaj ni splošno znanega o Prekmurju. V šolah se bistveno manj učimo o življenju pod ogrsko krono. O silovitosti in trajnosti turških vpadov v Prekmurju ne vemo kaj dosti. Pogosto pozabljamo, da je v skupno življenje Slovencev kmalu grobo posegla železna zavesa oz. praktično neprehodna meja med pokrajinama, ki sta prej živeli kot ena ‒ med Porabjem in Prekmurjem.

Takih primerov je še veliko. Premalo Slovencev se zaveda, da prekmurščina ni le narečje, ampak obstaja tudi knjižna prekmurščina in da se kot nadnarečni pokrajinski knjižni jezik ohranja v zasebnem sporazumevanju, kot jezik obredja v evangeličanskem bogoslužju in kot umetnostni jezik pri prekmurskih pisateljih in pesnikih. Premalo vemo, da danes obstaja tudi književnost v porabščini, ki se je zaradi desetletij osamitve razvila v podnarečje prekmurščine.

In če že omenjamo učbenike: le redko kje piše, da je prva knjiga v prekmurščini izšla daljnega leta 1715, ko je Franc Temlin prevedel Mali katekizem. In kadar govorimo in pišemo o slovenski reformaciji, bi morali vsaj omeniti za Prekmurje zelo pomembnega reformatorja Števana Küzmiča, ki je iz grščine prevedel Nouvi zakon ali testamentom. Malo kdo ve, da je bil prvi most, ki je povezal oba bregova Mure, zgrajen šele po prvi svetovni vojni in da so bili prej stiki med Slovenci na obeh stran Mure zelo omejeni.

Podstran, posvečena Prekmurju

RTV Slovenija se bo letos posebej ukvarjala s prekmurskimi vsebinami. To ne pomeni, da tega nismo počeli že doslej, bo pa letos Prekmurja več in skušali se bomo osrediniti tudi na vsebine, ki jih ne omenjamo prav pogosto.

Zato smo v Informativnem programu TV Slovenija in Multimedijskem centru (MMC) pripravili podstran Prekmurje 1919‒2019, na kateri smo zbrali številne prispevke in oddaje, ki smo jih pripravili v preteklih letih. Tako je podstran zanimiv arhiv preteklega in zdajšnjega dogajanja v pokrajini.

Nadvse zanimive z narodopisnega, zgodovinskega in novinarskega vidika so tudi starejše televizijske oddaje, ki jih hrani televizijska dokumentacija. Oddaje, ki so jih o prekmurskem gospodarstvu, kulturi in etnologiji pripravljali Drago Kocjančič, Sandi Čolnik, Breda Kovič in mnogi drugi, so primer najbolj žlahtnih izdelkov našega televizijskega arhiva. Nekatere od teh oddaj so že na ogled na naši spletni strani, nekatere bomo še digitalizirali, naši prizadevni kolegi v TV-dokumentaciji pa bodo do konca ‘prekmurskega leta’ izbrskali še številne zanimive, črno-bele in barvne posnetke Prekmurja.

Spominjajte se z nami

V rubriki Spomini smo se posvetili tudi dvigovanju zavesti o vrednosti starih knjig, časopisov in pisem v prekmurščini. Na naših knjižnih policah ali pa morda na zaprašenih podstrešjih so še vedno knjige v starem prekmurskem jeziku, zanimive in pomembne za ohranjanje kulturne zapuščine. Fotografirajte knjigo, časopis ali pismo, ki ga hranite, napišite, kar o tem veste, ter vse skupaj pošljite na naslov prekmurje@rtvslo.si. Konec pomladi bomo prejeto gradivo pregledali skupaj s strokovnjaki za področje bibliotekarstva, zgodovine in etnologije, najzanimivejše primere pa bomo tudi razstavili.